Po neslavnem slovesu slovenske košarkarske reprezentance z evropskega prvenstva (v četrtfinalu so branilce naslova domov poslali Poljaki, ki so jih nato v polfinalu Francozi povozili z več kot 40 točkami razlike) največ kritik leti na selektorja Sekulića, ki ni bil kos nalogi. V Berlinu se je vse začelo podirati. Že proti Belgiji Slovenija ni bila na pravi ravni, a se je izvlekla, Poljaki pa so ji do polčasa nasuli kar 59 točk in postavili temelje za senzacijo. Za Val 202 se je z Aleksandrom Sekulićem pogovarjal Franci Pavšer.

Pred letom dni ste z olimpijskih iger prišli kot trener, ki so ga vsi hvalili. Po letošnjem evropskem prvenstvu letijo na vas očitki, da ekipe niste dobro vodili. Ste šli preveč prepotentni na prvenstvo?
Ne bi rekel. Kakšno tekmo smo res slabše odigrali, na primer proti BiH-u, a to ni vplivalo na razvrstitev v skupini, ampak nas je poraz kvečjemu opomnil, da lahko vsaka reprezentanca premaga vsako. Za branilce naslova je normalno, da smo bili v ožjem krogu favoritov, tudi poleti smo pokazali všečne predstave na pripravljalnih tekmah.

Kaj je drugače, ko prideš na prvenstvo kot branilec naslova evropskega prvaka?
Veliko pozornosti so nam posvečali, ves čas smo poslušali, kakšni favoriti smo. Morda nekoga to uspava, drugega obremeni ... Ko imaš za seboj vso Slovenijo, s tem nosiš določeno breme.

Igra Slovenije je bila odvisna od navdiha, motivacije ... Zakaj ste najbolje igrali proti Litvi, Franciji in Nemčiji, v krču pa že pred prvenstvom proti Nemčiji, pa potem z BiH-om, Belgijo, Poljsko?
Dobro vprašanje. To je povezano tudi s tem, da ekipe, ki so na papirju slabše, igrajo proti nam sproščeno. To breme favorita pusti posledice. Ko smo igrali z na papirju lažjimi nasprotniki in nismo naredili večje razlike, je bilo čutiti nervozo pri igralcih. To breme, da moramo osvojiti medaljo, se je čutilo.

Na četrtfinalni tekmi s Poljsko se je zdelo, da imajo odgovor na vse slovenske ideje. Zaprli so raketo, omrtvičili slovensko igro. Kot da so bolje poznali našo igro kot mi njihovo.
Na trenutke se je zdelo tako, a ne bom rekel, da nismo poznali njihove igre. Bili so sproščeni. Potem je vse lažje. Zadevali so odprte mete, mi jih nismo. V drugem polčasu smo obrnili tekmo v svojo smer, to je prineslo rezultat, a na koncu je mogoče malo zmanjkalo koncentracije in moči.

Sorodna novica Neprijeten sestop z evropskega prestola

Večji del EP-ja ste odigrali s sedmimi košarkarji, potem ko je bil Zoran Dragić poškodovan. Učinek klopi je pomemben na takšnih turnirjih, saj je v kratkem času veliko tekem. In tu pridemo do izbora košarkarjev. Nekaj fantov je bilo, ki so obsedeli ...
Ko igraš tekme na izpadanje, osmino finala in četrtfinale, takrat moraš igrati z najboljšimi. Oni so nosilci in nosijo največje breme. Drugi pomagajo kot lahko. Nosilci so tisti, ki morajo v pravem trenutku prinesti prave odločitve.

V Nemčijo je odšlo pet organizatorjev igre. Zakaj ste se zato odločili?
Košarka se danes igra drugače. Lahko si brez klasičnega centra, krila ali organizatorja. Po drugi strani je odvisno od igralcev, ki jih imaš na voljo. Najti moraš pravo ravnotežje. Mi imamo dominantna Dončića in Dragića, okrog njiju je treba sestaviti ekipo, ki bo na prvenstvu najbolje delovala.

Vaš izbor dvanajsterice je dvignil nekaj prahu. Zakaj je priložnost dobil Luka Rupnik, ki ni imel nobene vloge na EP-ju, medtem ko bi Gregor Hrovat, sploh po poškodbi Z. Dragića, lahko zelo priskočil na pomoč?
Veliko neznank je bilo pred EP-jem, dilem, koga uvrstiti, koga ne. Na koncu smo se odločili, kot smo se, in z mislijo, da bo to najbolje za ekipo. Poškodb pa ne moreš predvideti.

Dobili smo občutek, da smo uspešno igro z lanskih OI prenesli na EP, čeprav se je pridružil Goran Dragić, ki lahko zelo spremeni koncept. Zdi se mi, da zanj nismo našli mesta, da bi bil lahko več pri žogi in bolj razigraval soigralce ter prevzel breme.
S tem se ne bi strinjal. Poglejmo učinkovitost Gorana na tem EP-ju. Ne moremo reči, da je bila naša igra slaba. Proti Litvi, Nemčiji in Franciji, ki sodijo v evropski vrh, smo igrali dobro. Ni bil neizkoriščen. Imamo pa Luko Dončića, ki je po mojem mnenju najboljši košarkar na svetu in je prav, da ima žogo največ v rokah.

Dončić je rušil rekorde, 47 točk je dal Franciji. Vendar – ko je imel proti Poljski slab dan, ni bilo načrta B.
Ne bi rekel. Že na pripravljalnih tekmah je Luka kdaj odsedel zadnjo četrtino oziroma sploh ni igral. Poudarek je bil na tem, kako igrati brez njega. Ne bi rekel, da ni bilo načrta B ali C. Bistveno je, da smo nekako odreagirali, je pa res, da bi lahko tekmo proti Poljski končali bolje. Naredili smo nekaj napak. Imeli smo priložnost, da izsilimo podaljšek. Tudi sodniška napaka nas je oddaljila od tega.

Sorodna novica Sekulić: Tekmo smo izgubili v prvem polčasu

Kakšna je njegova vloga v reprezentanci? Vemo za njegovo kakovost na igrišču in kako je karizmatičen tudi zunaj igrišča ...
Sami ste že odgovorili. Ni treba izgubljati besed, kdo je Luka in kaj vse je naredil v karieri. Tako na treningu kot zunaj igrišč je čutiti njegovo prisotnost. Je nesporni vodja in igralci mu sledijo. Vedno ga čaka veliko navijačev in to je še en pokazatelj, kako velik igralec je in kako priljubljen. Po drugi strani pa to pomeni pritisk nanj in verjetno ima občutek, da mora vedno izpolniti visoka pričakovanja.

Ima Luka besedo, ko se pogovarjate o pripravi taktike, sistemu igre ...
Zagotovo. A na takšen način, da se s štabom prej usedemo z njim. Analiziramo njegove in Goranove igre v klubu in prilagodimo igro. Poslušamo njegovo mnenje, morebitne pripombe, nasvete ...

Je imel Luka kaj besede pri izboru dvanajsterice?
Ne.