V soboto bo minilo pet let od zlate osvojitve Carigrada. Po letošnjem evropskem prvenstvu v Berlinu slovenska košarka lahko še toliko bolj ceni dosežek iz leta 2017. Obdobje, ki je sledilo, je bilo turbulentno z velikim padcem v obliki neuspeha v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, a tudi z eksponentnim vzponom z uvrstitvijo v polfinale olimpijskih iger. Letos je prvič na prvenstvo Slovenija prišla v vlogi takšnega favorita, na čelu je imela izjemnega Luko Dončića, apetite pa je dvignila še vrnitev Gorana Dragića, ki je pomenila nadgradnjo olimpijske zasedbe.

Sorodna novica Dončić: Če bom le zdrav, bom vedno igral za Slovenijo

Toda berlinska zgodba se ni spisala po želenem scenariju in po petih letih evropska krona prehaja drugam. Slovenija se je poslovila s predstavo, ki ni bila dostojna tako dobri ekipi in kakovostnim posameznikom, kaj šele evropskim prvakom. Vladavino je prekinila reprezentanca Poljske, zaradi česar poraz še toliko bolj boli, saj je bila priložnost za odmeven dosežek glede na nasprotnika, ki je objektivno skromnejši, in kakovost, ki jo premore Slovenija, zares velika. Ne glede na vse presenetljive izide tega prvenstva in spodrsljaje favoritov je slovensko razočaranje lahko ogromno. Poljska preprosto v tem trenutku ne sodi v isti kakovostni razred. Še lani so se Slovenci z njo poigrali s +35, hkrati je to reprezentanco v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo izločila Estonija, za prihodnje evropsko prvenstvo se celo bojuje v predkvalifikacijah na tem evropskem prvenstvu pa sta jo pošteno nadigrali Srbija in Finska.

Glede na potek nekaterih tekem se je zdelo, kot bi se past, kakršna je bila četrtfinalna, napovedovala. Slovenci so bili na pripravljalnih tekmah rezultatsko brezhibni, toda nekaj so takšni dvoboji, ko se vsak, kot je večkrat rečeno, ukvarja sam s sabo, uigrava svoj sistem in se na nasprotnika ne pripravlja, drugo pa so uradni dvoboji, ki imajo rezultatsko težo. Evropski prvaki so nato pred začetkom tekmovanja prejeli pošteno svarilo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ko so bili popolnoma nemočni proti Nemcem. Hladna prha je imela učinek in skupinski del v Kölnu so odprli z zmagama nad Litvo in Madžarsko.

Sorodna novica Blažič: Upam, da boste na SP-ju prihodnje leto gledali boljšo Slovenijo

Sledila je zaušnica, ki jo je prisolila Bosna in Hercegovina, ta tekma pa je pokazala prve razpoke v slovenskem mozaiku odlične kemije in velike povezanosti. Po porazu je bilo v javnosti izrečenih nekaj ostrih besed na relaciji igralci – strokovni štab. Nasploh se je večkrat videlo, da v tej navezi prave složnosti ni, ko strokovni del ni sledil igralskemu oziroma mu je bil nedorasel. Ekipa je potem strnila svoje vrste in odreagirala v slogu šampionov, ki se po težkem porazu veličastno poberejo. Z dvema skalpoma polfinalistov Nemcev in Francozov si je zagotovila prvo mesto v skupini in na papirju pot, ki bi jo glede na kakovost morala popeljati med štiri.

Toda kot da prejšnja svarila niso bila dovolj. Slovenija je na prvenstvu ugnala reprezentance z velikim košarkarskim ugledom, namučile pa so jo tiste, ki niso v istem rangu. Že prejšnje tekme so razkrile slabosti in pomanjkljivosti v igri, pika na i pa je bila Poljska. Klemen Prepelič je po izpadu dejal, da so nasploh v tem letu izgubili preveč tekem z drugorazrednimi moštvi, iz teh spodrsljajev pa se niso dovolj naučili, da bi bili, ko je bilo najbolj potrebno, pravi. Takšni, kakršni znajo biti. Neposredno je bil kritičen tako do igre v obrambi kot v napadu Že Belgija jih je v osmini finala pošteno namučila, ko je v zadnji četrtini celo povedla, Poljska pa je bila mina, ki je končala pohod proti novemu odmevnemu izidu.

Prvi polčas proti Poljski je bil eden najslabših izbrane vrste v zadnjih letih. Brezidejni napad in brezzoba obramba, ko ni bilo niti prave reakcije s klopi, sta vodila do gromozanskega zaostanka po prvem polčasu, ki so ga sicer v tretji četrtini, ko so Slovenci pokazali, česa so sposobni in kako boljši so lahko od Poljakov, hitro pretopili in ga celo preobrnili v vodstvo, a kaj, ko izjemnega dela niso znali nadgraditi in zlomiti nasprotnika. Ko je igro zapustil Jaka Blažič, ni bilo igralca, ki bi ga ustrezno zamenjal pri pokrivanju A. J. Slaughterja. Ta je ob Mateuszu Ponitki, kjer se je v obrambi poznala odsotnost poškodovanega Zorana Dragića, nagnil jeziček na tehtnici na poljsko stran.

Sorodna novica Prepelič: Letos smo izgubili toliko tekem proti t. i. drugorazrednim ekipam

Po jurišu v tretji četrtini je zagotovo košarkarjem v omejeni rotaciji tudi zmanjkalo moči. Slovenci so imeli med turnirjem težave s poškodbami, kjer je nato do izraza prišla tudi sestava dvanajsterice, kjer je poleg dominantnih organizatorjev igre Dončića in Gorana Dragića Sekulić imel še tri "playe", le štirje pa so bili visoki igralci. Od teh le dva centra, druga dva pa sta bila na začetku karier v osnovi na krilu. Tako je veliko igral z nizkimi peterkami. Kot so košarkarji sami povedali po pripravljalni tekmi s Srbijo v Stožicah, je t. i. "small ball" dobra domislica, a rešitev le za del tekme.

Selektor je pred prvenstvom dejal, da Slovenija ni defenzivna ekipa. Res je, da je napad zaradi genialnosti Dončića izjemno potenten in močno orožje, a reprezentanca premore nekaj defenzivnih specialistov, ki so sposobni igrati dobro obrambo. Tudi kot ekipa. Vendar ta na prvenstvu ni bila na pričakovani ravni, da bi lahko pregovorno osvajala naslove. Slovenija je v povprečju prejemala skoraj 85 točk, na daleč pa so bile vidne precej osnovne napake, ko so nasprotniki večkrat zlahka izigravali njeno obrambno domislico in kaznovali vse te spodrsljaje.

Sorodna novica Sekulić: Tekmo smo izgubili v prvem polčasu

Tudi v napadu igra ni bila takšna, kot jo je, recimo, krasila lani, ko je lepo krožila žoga. Vse preveč je bilo zanašanja na Dončića, ki je jasno eden najboljših posameznikov na svetu in izjemno dominanten posameznik, ki je sposoben sam odločiti dvoboj, toda podobno so se opekli tudi Grki, ki so vse stavili na Janisa Andetokumba, druginpa so bili pri tem preveč statični. Ko Luki gre in blesti v svojem slogu, Slovenija lahko premaga vsako reprezentanco v Evropi. A ko ga je nasprotnik omejil, se nanj dobro pripravil, pa ni bilo dovolj razigranih igralcev, ki bi prevzeli breme. Goran Dragić je večkrat pokazal svojo kakovost, toda zdelo se je, da se v tem sistemu ni znašel in je bil preslabo izkoriščen. Ko je zaškripalo na parketu, Slovenija ni bila videti kot povezana in složna ekipa. Igralci se dobro razumejo zunaj terena, kar pa se tokrat ni preneslo na parket, kot se je v preteklosti.

Že čez dva meseca se nadaljujejo kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Uvrstitev še zdaleč ni samoumevna, jasno pa je, da bo reprezentanca zaigrala močno oslabljena. Prihodnost je tako znova negotova. Večkrat se je namreč poudarjala pomembnost stalne prisotnosti na velikih tekmovanjih. V prihodnjih dveh letih so na sporedu svetovno prvenstvo in olimpijske igre, nato pa sledi čez tri leta novo evropsko prvenstvo. Jedro ekipe bo tedaj že prišlo v zrela košarkarska leta. Ravno zato zamujena priložnost lahko še toliko bolj boli, kajti vprašanje je, kdaj bo znova tako velika. Kot je odgovornost za poraz na novinarski konferenci prevzel Dončić, jo morajo kolektivno vsi zbrani okoli reprezentance in si priznati, da je bilo preprosto napravljenih preveč napak oziroma priprava na tako veliko stvar, kot je naskok na kolajno, vendarle ni bila optimalna.