Die Mannschaft je dosegla največji uspeh nemške košarke. Do zdaj je bil to evropski naslov leta 1993, ki ga je osvojila pod taktirko zdajšnjega selektorja Srbije Svetislava Pešića, ta generacija pa žanje še večje uspehe, kot jih je tista z Dirkom Nowitzkim, najboljšim nemškim košarkarjem vseh časov, v glavni vlogi. Že lani so pokazali, ko so na EuroBasketu pred domačimi navijači zasedli tretje mesto, Franz Wagner pa je letos na turnirju dejal, da so verjeli, da so izpustili veliko priložnost iz rok.

Sorodna novica Nemci prvič do naslova, Kanadi po podaljšku bron

Toda letošnja ekipa je še močnejša in tokratno priložnost je zgrabila z obema rokama. Igrala je izvrstno moderno košarko in že zgodaj na Okinavi, kjer je tako kot Slovenija igrala skupinski del, pokazala, da upravičeno sodi med favorite za kolajno. Tesno je premagala Avstralijo, vse druge zmage na Japonskem pa so bile zelo zanesljive. Nato se je pošteno namučila v četrtfinalu proti Latviji, navdušila pa v polfinalu z zmago nad ZDA. Za konec je bila boljša še od Srbije.

Pobudo je v finalu prevzela v tretji četrtini. Kot ves turnir je disciplinirano in organizirano igrala v napadu, in ko je nasprotnik začel delati napake po agresivni obrambi, je samozavest Nemcem rasla, posledično pa se je višala tudi razlika. Toda tokrat nepopustljivih Srbov vendarle niso kar tako strli. Na krilih izjemnega borca Alekse Avramovića se je Srbija zelo približala, v zaključku pa bila za las prekratka. Marku Guduriću se je zatresla roka, na drugi strani pa je Dennis Schröder v pravem trenutku potegnil pravo potezo. Kapetan je bil tudi izbran za najkoristnejšega posameznika turnirja.

Ključno, da je Schröder postal kapetan

"Za nami je dolga pot. Imamo izjemno skupino fantov. Selektor je res sestavil izvrstno moštvo. Vsak pozna svojo vlogo in dela vse, da smo uspešni. Osem zmag se zdi neverjetno, če pogledamo, v kako zahtevni skupini smo začeli, pa potem igrali s Slovenijo in Gruzijo ter samimi težkimi tekmeci v izločilnih bojih. Neverjetno. Hvaležen sem za vse. Kot ekipa uživamo vsak dan, na vsakem treningu in tekmi. Spisali smo zgodovino," je bil zadovoljen Schröder.

Ko sta z Gordiejem Herbertom prišla na novinarsko konferenco – selektor z zasluženim pivom v roki – sta najprej zmečkala papir s statistiko tekme, potem pa je Kanadčan na nemški klopi povedal: "Septembra 2021, ko sem dobil službo, sem spoznal Dennisa. Pogovarjala sva se nekaj ur. Takrat sem začutil njegovo srce, predanost in skrb za državo, reprezentanco in soigralce. Takrat se je začelo. Potem smo gradili."

"Zahvalil bi se vsem igralcem, ki so bili v kvalifikacijah. Prvo tekmo smo izgubili proti Estoniji, potem pa imeli razmerje 10:2. V junijsko okno so prišli tudi igralci, ki niso imeli pogodb. Dali so zgled. Med njimi je bil tudi Dennis. Nerealno, toda ta skupina je neverjetna. Najprej je ekipa, potem pa individualni talent. Fantje igrajo drug za drugega. Ključno je bilo, da je Dennis postal kapetan. Zelo sva povezana. Ne morem opisati, kaj pomeni za nemško košarko in za vse nas. Vidim, koliko mu ta vloga pomeni. Zdaj smo v drugem letu triletnega načrta. Radi smo skupaj, tekmujemo in igramo košarko," je še dejal Herbert in zbrane na novinarski konferenci nasmejal, ko je dodal, da ima rad Filipine, toda morajo začeti proizvajati boljše pivo.

Nemčija kompletna ekipa

Pred polfinalom so, predvsem ljubitelji Lige NBA, napovedovali veliki obračun ZDA in Kanade, ki sta sestavljeni iz skoraj samih igralcev iz najmočnejše lige na svetu, za zlato, a sta se morali zadovoljiti le z obračunom za bron. Podobno kot lani na EuroBasketu je znova prevladala ekipna košarka. Na Fibinih velikih tekmovanjih bolj kot individualni talent do izraza pride moč moštva. In Nemčija ima kompletnega, v njem so jasno razporejene vloge, odlično pa je pokrito na vseh položajih.

Motor igre je Schröder, ki je v zadnjih letih, potem ko je večino kreiral zase, postal pravi vodja moštva. Tvori jedro izkušenih igralcev z Danielom Theisom, Johannesom Voigtmannom in Maodom Lojem, s katerimi že vrsto let igrajo skupaj, poznajo pa se že iz mlajših selekcij. Mladi rod obetavnih nemških košarkarjev vodi izvrstni Franz Wagner, ki je bil izbran za najboljšega igralca finalne tekme. Na vsakem položaju ima Herbert dva kakovostna košarkarja. Kar 11 reprezentantov je trenutno članov klubov iz NBA-ja ali Evrolige.

Pod obročem igra četverica zelo gibljivih in čvrstih igralcev, ki vsi tudi mečejo z razdalje. Visoka so tudi krila in, ko fizičnim sposobnostim dodajo energično igro v obrambi in napadu, so zelo nevarni v ofenzivnem skoku ter predstavljajo trdo defenzivno oviro za tekmeca. Izvrstno celoto zaokrožuje Andreas Obst, sijajen ostrostrelec, ki je bil ameriški krvnik v polfinalu.

Pešić prvič poražen v finalu

Nemčija je v Indianapolisu leta 2002 osvojila prvo medaljo na svetovnem prvenstvu, ko je bila bronasta. Naslov z ZR Jugoslavijo je tedaj slavil Pešić, ki je zdaj izgubil sploh svoj prvi reprezentančni finale. V svoji vitrini ima namreč šest zlatih kolajn, če štejemo tudi uspehe z mlajšimi selekcijami. Ko je sedel na srbsko klop, je bil deležen številnih kritik domače javnosti. Bil jih je tudi do tega prvenstva, na katerega je Srbija odšla močno oslabljena. Brez MVP-ja finala Lige NBA Nikole Jokića in še kar nekaj zelo kakovostnih igralcev je prišla do srebra.

"Velik uspeh. Smo že dvignili glave. Naš naslednji cilj so olimpijske igre, kjer želimo nadgraditi ta uspeh. Nemčija je igrala izjemno. Že lani je bila odlična, zdaj pa je še močnejša. Veliko let igra večina reprezentance skupaj. Pozna se ta kontinuiteta, do izraza pa je prišla fizična moč, ki je po mojem mnenju odločila srečanje. V tretji četrtini nismo odgovorili na nemško agresivnost. Imeli smo težave, a smo se vrnili in imeli met za izenačenje. Toda takšen je šport. Nekdo mora domov z zlatom, nekdo pa s srebrom. Veliko težav nas je spremljalo med turnirjem. Veste, kaj je bilo s Simanićem, Dobrić si je zvil gleženj na začetku finala, pa vsi vemo, kako pomemben je za nas. Prav tako so težave pestile Milutinova. Toda to niso izgovori. Ponosni smo nase. Vemo, da smo osrečili svojo državo. Žal mi je, da nismo zmagali, toda domov se vračamo z nasmeškom na obrazu," je dejal Avramović, ki je ves turnir navduševal predvsem z obrambo.

Srbija pod svojo zastavo še brez zlata

"Nemčija je na visoki ravni igrala fizično vseh 40 minut. Brez poraza je prišla do zlata in treba ji je čestitati. Za večji uspeh bi potrebovali boljšo rotacijo. Poleg težav, ki jih je naštel Aleksa, je bil vprašljiv celo Bogdanović. V življenju še nisem videl toliko težav pred eno tekmo. Toda Nemčija je igrala izjemno košarko in si je zaslužila naslov. Kdo ne bi bil ponosen na moje varovance. Toda to je finale in moraš biti fizično bolje pripravljen," je dodal Pešić, ki je bil kritičen do stanja košarke v Srbiji. Obregnil se je ob moč srbske lige, izpostavil pa zelo visoko raven Bundeslige. Posledica dobrega nemškega košarkarskega programa so zdaj tudi uspehi reprezentance.

Tudi orlovi so se izkazali kot dobra ekipa, odlično taktično vodena, podobno fizično močna in učinkovita v obrambi, v napadu pa potrpežljiva in kontrolirana. So pa pod samostojno zastavo osvojili drugo srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. Leta 2014 so morali priznati premoč ZDA, ki so jih leta 2016 ugnale še v olimpijskem finalu, leto kasneje pa so v finalu evropskega prvenstva klonili pred Slovenijo. Drugi so bili tudi na EuroBasktu 2009.