Domovina nogometa pri tem športu ne upravičuje svojega dejanskega državnega mota – ohrani mirno kri in nadaljuj. Po koncu večerne petkove tekme v Al Horju se je na stadionu Al Bajt zelo jasno slišalo sporočilo angleških navijačev: žvižgi in glasni "buuuu". Remi brez golov proti ZDA nikakor ni zadovoljil želja Angležev, četudi so v skupini B v daleč najboljšem izhodišču za napredovanje.
Kdo kaj potrebuje za napredovanje?
Anglija lahko napreduje tudi s porazom.
Wales mora v zadnjem krogu v torek ob 20.00 premagati Anglijo za štiri gole, razen če se druga sočasna tekma ne konča z remijem. V tem primeru Walesu zadostuje kakršna koli zmaga, a kaj ko Anglije ni premagal že 38 let.
Iran potrebuje le točko, če hkrati Valižani ne premagajo Angležev.
ZDA gre po obvezno zmago proti Iranu in je izid druge tekme ne zanima. V krogu ekip z enakim številom točk odloča razlika v golih.
Selektor Gareth Southgate je znova glavna tarča kritik, od navijačev do medijev in nogometnih strokovnjakov, povečini kar njegovih nekdanjih soigralcev. Prve pol ure je igra Anglije proti ZDA še vlivala upanje, da bodo s stopnjevanjem pritiska le našli šibko točko v obrambi Američanov in jih po zgledu Brazilcev proti Srbiji uspeli streti.
Pulisic: Čaka nas še veliko dela
A ZDA so prevzele pobudo in začele narekovati tempo igri ter si vse do konca tudi pripravljala bolj obetavne položaje. Preobrat se je začel na koncu z največjo ameriško priložnostjo: v 33. minuti je Christian Pulisic močno stresel prečko. Na koncu so Američani lahko močno obžalovali, da niso znali kronati pobude.
"Še vedno nas čaka veliko dela. Neodločen izid ni najslabša stvar, vendar se mi je zdelo, da so bili deli tekme, ko smo pokazali samozavest in imeli igro ter si ustvarili priložnosti in bi lahko celo zmagali," je po tekmi razmišljal 24-letnik iz Hersheyja v Pensilvaniji, ki je bil tako blizu, da bi postal veliki ameriški junak in naslednik Joeja Gaetjensa.
Programirani vrhunec na domačem SP-ju 2026
Omenjeni nogometaš, rojen na Haitiju, je v Belo Horizontu na SP-ju 1950 poskrbel za eno največjih senzacij v zgodovini svetovnih prvenstev, ko so takratni amaterji iz ZDA premagali Anglijo z 1:0. Angleži so se po 2. svetovni vojni končno prikazali na svetovnem prvenstvu, uživali so status velikih favoritov, a so se opekli proti takratnim nogometnim avtsajderjem.
ZDA so najmlajša zasedba na turnirju, ki bi morala svoj vrhunec doseči čez štiri leta na SP-ju 2026, ki bo v največji meri potekal ravno v Združenih državah. Anglija je bila nasprotno prepričana, da bo po polfinalu Rusije 2018 in izgubljenem finalu Eura 2020 ravno Katar 2022 končno prinesel tako želeno lovoriko.
Zakaj je Foden obsedel na klopi?
Po evforiji in navdušenju s kakšno lahkoto so natresli Irancem pol ducata golov, zdaj na plano prihaja malodušje, kako so Američani na eni najbolj dolgočasnih tekem turnirja zasenčili Angleže. Slednji so imeli vsaj hitrost, kakšno idejo, če že niso znali pobude pretvoriti v konkretne strele. Ob razmerju poskusov strelov 10:8 za ZDA je bilo na koncu razmerje strelov v okvir vrat 3:1 za Anglijo.
Nekdanji izvrstni napadalec Michael Owen je bil jasen: "Osupel sem, da smo uporabili 14 igralcev, a najbolj nadarjeni izmed njih pa medtem sedi na klopi."
In kdo je najbolj nadarjeni igralec med Angleži, ki ima v glavi in nogah idejo več? Phil Foden, ki je po letih kaljenja pod Pepom Guardiolo postal nosilec Manchester Cityja, a pri Southgatu je obsojen na vlogo zgolj občasnega rezervista.
"Mislili smo, da je prava stvar, da obdržimo začetno ekipo in nato vključimo krilne igralce, zaradi česar sta bila pri menjavah Jackom Grealish in Marcus Rashford pred Philom Fodnom," je na to temo odvrnil selektor Southgate, ki ga čaka nekaj mučnih dni vprašanj in zbiranja temnih oblakov.
Po bliskoviti spremembi razpoloženja med navijači in angleškimi mediji zdaj vlada prepričanje, da se nogomet tokrat še ne bo vrnil domov, kot se glasi ponarodela himna Eura 1996, ki ga je gostila Anglija. Do naslednje tekme in morebitne nove visoke zmage.
Na srečo v zadnjem krogu proti Walesu
Proti Američanom je bilo vidno, da načeti kapetan Harry Kane še zdaleč ni plenilec v konici napada, kot se to pričakuje od njega, in je to tudi dokazal na prejšnjem prvenstvu. Nogometni analitiki na Otoku upajo, da bi Kanu dali prosto v 3. krogu, da bi se lahko pozdravil in spravil v boljše stanje, ko bo šlo zares v izločilnih bojih.
Na srečo Southgata in samih Angležev so res v dobrem položaju in ne nazadnje igrajo proti še bolj bledim Valižanom, katerih nosilci igre so dodobra načeti ali pa izven forme. Brez popolnega poloma proti sosedom gre Anglija v izločilne boje celo s porazom. Za dobro mero so znova imeli srečo pri žrebu, saj se skupina B v osmini finala križa s skupino A.
Drugi obraz Irana, ki gre nad ZDA
Kljub optimizmu in dobri volji čaka Američane zahtevnejše delo, saj morajo premagati Irance, ki so tekli, borili in poskušali vse, dokler niso v zadnjih minutah vendarle strli Wales za veliko in čustveno zmago. Ob vseh vprašanjih in dogajanju v Iranu izven zelenic, tako v nogometni zvezi kot še bolj v nemirih, protestih in režimskem preganjanju.
Res pa je vprašanje, v kakšnem stanju bodo Iranci za tretjo tekmo. Če so bili na prvi tekmi vidno čustveni in razglašeni, so bili na drugi fanatični in odločni. Vseeno vlada okoli ekipe melli vidno nelagodje. Na prvi tekmi so igralci bojkotirali petje državne himne, na drugi tekmi so jo sicer peli, a skoraj neslišno. Na tribunah so medtem varnostniki vestno odstranjevali vse protirežimske napise in odpeljali tudi nekaj navijačev, ki se niso želeli podrediti navodilom katarskih oblasti. Katar je ena redkih sunitskih držav, ki vzdržuje dobre odnose s sosednjo šiitsko regionalno politično silo.
"Ekipa melli" pod ogromnimi pritiski
Primer Mahse Amini in z njo povezane zahteve po enakopravnosti žensk ter konec represije teokratskega verskega režima v Iranu še naprej zbirajo črne oblake. Dan pred tekmo z Walesom je bil v domovini aretiran občasni reprezentant in eden najbolj priljubljenih nogometašev v državi Voria Ghafouri. 35-letni Kurd je na družbenih omrežjih odločno podpiral zahteve protestnikov, zaradi česar so ga zdaj aretirali kar med treningom njegovega kluba Foolad. Obtožba: očrnitev ugleda reprezentance in širjenje propagande proti Iranu.
Okoliščine in zgodba, ki bo zaradi politične obremenjenosti odnosov Iran – ZDA v naslednjih dneh bila neizogibna, pa naj se jih iranski selektor Carlos Queiroz še tako upira in medije poziva, da naj nehajo o tem spraševati njegove izbrance. Po drugi strani pa je ravno nogomet ena redkih stvari, ki trenutno združuje Irance z vseh bregov in meja.
"Včasih izgubiš svoje dostojanstvo in čast, po prvi tekmi je krvavel naš ponos. To je bila priložnost, da si opomoremo. Igrali smo izjemno in zasluženo zmagali. Nimam besed, s katerimi bi se zahvalil mojim igralcem. Bili so brilijantni. Igrali smo z neverjetnim karakterjem, tako kot znamo. Vedno igramo z občutkom za enotnost. Prav ničesar nisem spreminjal, igralci so bili tisti, ki so se prilagodili. Želeli so le igrati brez strahu, kar jim je uspelo. Zato smo bili tako dobri. To je darilo za vse iranske navijače po vsej državi," je Queiroz dejal po zmagi nad Walesom z 2:0.
"Anglija, Wales in ZDA bodo na tem SP-ju odigrali po tri tekme. Na žalost mi nismo imeli priložnosti, da bi odigrali prvo, imamo samo dve tekmi. Naša priprava na tekmo proti ZDA se začne z dobrim počitkom. Prečistiti moramo glave, odmisliti vse druge stvari in se osrediniti na naš cilj."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje