Vsaka zvezda je enkrat rojena. Pele se je svetovnemu občinstvu prvič predstavil na Švedskem 1958, ko je selesao popeljal do prvega naslova svetovnega prvaka.

Švedi so si potiho želeli že organizacije svetovnega prvenstva 1950 ali 1954, organizacijo šestega mundiala pa so pridobili leta 1950. Pri tej odločitvi je igrala tudi njihova politična nevtralnost med drugo svetovno vojno.

Na kvalifikacijskem situ obstala dva prvaka
V kvalifikacije se je prijavilo rekordnih 55 držav, pozneje je dejanjsko igralo 46 držav. Na situ sta obstala kar dva nekdanja svetovna prvaka (Italija in Urugvaj), na prvenstvo se ni uspelo prebiti niti Španiji. Veliko dela so imeli Brazilci, ki so na dveh tekmah s skupnim izidom 2:1 komaj strli odpor Peruja. Argentina je bila prva v skupini z Bolivijo in Čilom ter se tako na svetovno prvenstvo prebila prvič po letu 1934. Jugoslavija si je pot do svojega četrtega mundiala izborila z zmago v skupini z Romunijo in Grčijo. Na prvenstvo so se prvič prebili Wales, Severna Irska in Sovjetska zveza. Zadnja je igrala sploh v svojih prvih kvalifikacijah.

Rahn ustavil jugoslovanske sanje

Jugoslavija je igrala v predtekmovalni skupini 2. Remizirala je s Škotsko (1:1) in Paragvajem (3:3) in premagala zmagovalca skupine Francijo s 3:2. Za zmago je dve minuti pred koncem poskrbel Todor Veselinović. V četrtfinalu je pot modrih končala Zahodna Nemčija (1:0). Za edini zadetek je že v 12. minuti poskrbel Helmut Rahn (štiri leta prej je blestel v finalu SP-ja v Švici, kjer je v obup spravljal Madžare), ki je zadel po samostojnem prodoru.

Pele prvič zaigral šele na tretji tekmi
Odkritje prvenstva je bil nedvomno 17-letni Pele. Slednji je bil pred Švedsko 1958 na mednarodnem prizorišču povsem neznan nogometaš, celo v domovini so ga poznali le redki. Zaradi poškodbe kolena bi skorajda ostal brez tekmovanja, a ga je fizioterapevt le pripravil za pot v Evropo. Na obeh pripravljanih tekmah ni igral, prav tako je opazoval prvi dve tekmi skupine 4 s klopi. Položaj pred zadnjim krogom je bil zelo napet: Brazilija in Sovjetska zveza sta imeli po 3 točke, Anglija pa eno manj. Brazilci bi ob morebitnem porazu lahko ostali celo brez četrtfinala, kamor sta napredovali dve najboljši ekipi. Selektor Vicente Feola je na pritiske in proteste svojih igralcev popustil in v začetno enajsterico prvič vključil Peleja. Slednji je igral izjemno in bil glavni motor reprezentance, ki je z 2:0 premagala Sovjete. Oba zadetka je dosegel Vava.

Drugi del prvenstva v znamenju Peleja
A mladenič se je šele ogrel. Pravo mojstrstvo je pokazal v izločilnih bojih, kjer je poplesaval kot baletnik, razigraval soigralce in navduševal številne gledalce in novinarje po svetu, ki so prvič videli "to čudo". V četrtfinalu je imela Brazilija veliko dela z Walesom in ga ukanila z 1:0. Edini zadetek je dosegel prav Pele. V poslastici prvenstva so Južnoameričani v polfinalu premagali Francijo s 5:2. Ob polčasu so rumeni vodili z 2:1, nato je Pele v 20 minutah drugega polčasa galske peteline potopil s hat-trickom. Nepozabno.

Strelski kralj Just Fontaine - 13 golov
Podobna zgodba je veljala tudi za Francoza Justa Fontaina, ki pred prvenstvom ni bil član začetne enajsterice. Pred uvodno tekmo prvenstva proti Paragvaju se je tja prebil zaradi poškodbe Reneja Bliarda. 25-letnik, ki je bil rojen v Marakešu, je priložnost izkoristil z obema rokama, s pomočjo njegovega hat-tricka je Francija premagala Paragvaj kar s 7:3. Fontaine je zabil na prav vsaki tekmi do konca prvenstva in bil s 13 goli daleč najboljši strelec mundiala. Hkrati je še vedno najboljši strelec v zgodovini enega samega svetovnega prvenstva. Drugi hat-trick je dosegel v tekmi za 3. mesto, kjer je Francija premagala Zahodno Nemčijo s 6:3. Nemci so v polfinalu izgubili proti Švedski z 1:3.

Začeli Švedi, nato kraljevali Brazilci
Veliki finale so pred 51.000 gledalci bolje začeli gostitelji, ki so povedli že v 4. minuti, ko je žogo v mrežo spravil Nils Liedholm. A to je bila le uvertura pred eno največjih simfonij v zgodovini finalov na svetovnih prvenstvih. Brazilski orkester je zmagal s 5:2, po dva zadetka sta dosegla Pele in Vava. Brazilci so le osvojili prvi naslov svetovnega prvaka, po katerem so hrepenili tako dolgo časa, Pele je postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini tekmovanja in napovedal nepozabno brazilsko ero - "majhni kanarčki" so namreč na štirih zaporednih mundialih (1958-1970) na svetovni prestol stopili kar trikrat.

Iskrice 6. svetovnega prvenstva:
- Tekmovanje je gostilo rekordnih 12 mest. Stadioni so sicer sprejeli od 10.000 do 50.000 gledalcev.
- To je edino svetovno prvenstvo na evropskih tleh, na katerem je slavila ena izmed južnoameriških reprezentanc.
- Pele in Nemec Uwe Seeler sta igrala na svojem prvem svetovnem prvenstvu. Pozneje sta oba igrala na istih štirih mundialih (1958-1970), na prav vsakem pa sta se vpisala na strelce. Do zdaj sta edina, ki sta mrežo zatresla na štirih različnih prvenstvih.
- Švedska 1958 je bila edino svetovno prvenstvo, na katerem so igrale vse štiri reprezentance iz Velike Britanije: Anglija, Škotska, Wales in Severna Irska.
- Tekma med Brazilijo in Anglijo je bila prva v zgodovini svetovnih prvenstev, ki se je končala z najmanj priljubljenim izidom 0:0.
- Just Fontaine je igral le na prvenstvu leta 1958, ko je po Urugvajcu Alcidesu Ghiggii postal drugi nogometaš, ki je zadel prav na vsaki tekmi na enem svetovnem prvenstvu. S 13 goli na enem SP-ju še vedno drži ta prestižni rekord. Drugi najboljši izkupiček na posameznem SP-ju je 11 zadetkov, kolikor jih je Madžar Sandor Kocsis zabil štiri leta prej v Švici.
- Ko so se Argentinci po veliki blamaži (zadnje mesto v svoji predtekmovalni skupini, poraz proti Češkoslovaški s 6:1) so jih v Buenos Airesu sprejeli jezni navijači, ki so jih obmetavali s smetmi.