Prvenstvo na predvečer druge svetovne vojne je bilo okrnjeno, saj je sodelovalo le 15 reprezentanc, prvič je zablestela Brazilija, naslov pa je ubranila Italija.

Ravno polfinalni obračun med Italijo in Brazilijo v Marseillu je bil "finale pred finalom" 3. svetovnega prvenstva, ki ga je od 4. do 19. junija 1938 gostila Francija, kjer je bil sedež Fife in domovina dolgoletnega predsednika Julesa Rimeta.

Brazilija, zdaj petkratna svetovna prvakinja in s tem nesporna prva nogometna velesila, je prve zvezdne trenutke doživela "šele" na francoskih tleh. Selektor Ademar Pinto je lahko končno sestavil reprezentanco brez vpletanja zveze in klubov, hkrati pa so neuspehi Brazilce naredili vsaj za nekaj časa bolj ponižne. "Selecao", zaradi katerega so v domovini že takrat prekinjali delo, da so lahko ljudje v miru spremljali radijske prenose iz Evrope, je ob navdušujoči igri prišel do polfinala, kjer so jim nasproti stali svetovni in olilmpijski prvaki Italijani, ki jih je vodil prekaljeni Vittorio Pozzo.

Po tesnih uspehih presamozavestni selektor
Prvi uspeh v podaljšku proti Poljski (6:5) in drugi na ponovljeni tekmi s Češkoslovaško (2:1) sta zavedla Brazilce, da so podcenjevali polfinala z "azzurri", ki so v močno sovražnem ozračju v četrtfinalu izločili gostiteljico Francijo (3:1). Selektor je pred obračunom v Marseillu na klop posadil tri najboljše igralce, saj jih je želel spočiti za finale v Parizu. "Za zmago proti Italijanom ne potrebujemo ne Leonidasa, ne Tima, ne Bradnaa," je bil prepričan Pinto. Leonidas, ki se ga je kot prvega temnopoltega superzvezdnika v Braziliji oprijel vzdevek Črni diamant, je bil nezaustavljiv in je do takrat zabil že pet golov.

Piola - Meazza smrtonosna kombinacija
Odsotnost Leonidasa, ki so jo pozneje pojasnili s poškodbo, je bila odločilna. Lisjak Pozzo je s trdno igro zaustavil "sambo" Latinoameričanov, v pravem trenutku pa je svoje igralske sposobnosti uporabil Silvio Piola, ki se je v 60. minuti pri izidu 1:0 za Italijo vrgel v kazenski prostor, pri tem pa nakazal, da ga je zrušil brazilski branilec Domingos da Guio. Sodnik je klub negodovanju Brazilcev in občinstva, ki je z le redkimi izjemami stiskalo pesti za "selecao", pokazal na belo točko. Zanesljivi izvajalec je bil kapetan Giuseppe Meazza, pri čemer je pokazal železne živce, saj se mu je ravno v tistem trenutku strgala elastika na kratkih hlačah. Tri minute pred koncem je Romeu vlil upanje Brazilcem, a za izenačenje je zmanjkalo časa.

"Črni diamant" blestel na napačni tekmi
Leonidas je tako namesto v finalu zaigral le na tekmi za 3. mesto, kjer je Švedski zabil dva gola za gladko zmago s 4:2 in turnir končal kot prvi strelec s sedmimi goli. V velikem finalu se je Italija pomerila z Madžarsko. Pal Titkos je sicer hitro izničil uvodno vodstvo Italijanov, ki pa so po dobre pol ured vseeno vodili s 3:1. Gyorgy Sarosi je v 70. minuti znižal na 3:2 in celoten stadion Colombes je želel poraz predstavnikov osovražene fašištične Italije. Vse to pa ni motilo Silvia Piole, ki je zabil še drugič v finalu in s tem postavil končni izid 4:2, s čimer je Italija ubranila naziv najboljšega na svetu.

Szabo rešil življenje "azzurrom"?
"Azzurri" so dokazali, da prvi naslov ni bil samo plod prednosti domačega terena in izredne podpore ter pritiska italijanskega fašističnega režima, ki je nogometašem tudi tokrat dal vedeti, da je dovoljen samo en izid - zmaga. "Zelo sem srečen, da sem s štirimi prejetimi goli v finalu rešil življenje enajstim nogometašem Italije," je bil nenavaden kometnar vratarja Madžarske Antala Szaba. Dan po velikem pariškem slavju so italijanski nogometaši, oblečeni v vojaške uniforme, slavili uspeh z ducejem Benitom Mussolinijem.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Angleži niso želeli nadomestiti izginule Avstrije
Evropska velesila 30. letih Avstrija se je sicer uvrstila na svetovno prvenstvo, a ni nastopila, ker si jo je nacistična Nemčija marca 1938 pripojila med "anšlusom". Nova nemška reprezentanca je pobrala tudi najboljše avstrijske igralce, v prvi enajsterici proti Švici jih je zaigralo kar pet. Vse to pa ni pomagalo, saj so Švicarji presenetljivo slavili s 4:2. Kapetan Avstrije Walter Nausch bi se moral ločiti od judovske žene, zato je rajši pobegnil ravno v Švico.

Domovina nogometa Anglija ni pokazala nobenega zanimanja za vabilo Fife, da bi zavzela prosto avstrijsko mesto, ker se ji ni dalo "utrujati z nekim svetovnim prvenstvom". Špancev ni bilo zaradi državljanske vojne, nastop so odpovedali tudi Urugvajci in Argentinci, ki so bili znova užaljeni, ker so pričakovali, da bo prvenstvo izmenjaje potovalo med Evropo in Južno Ameriko.

Iskrice 3. svetovnega prvenstva:
- Na četrtfinalni tekmi med Brazilijo in Češkoslovaško je izbruhnil množični pretep. Rezultat: trije izključeni in pet poškodovanih (dva zloma kosti).
- Nastopile so le tri neevropske reprezentance: iz Južne Amerike so prišli le Brazilci, iz Severne Amerike Kubanci, iz Azije pa reprezentanca Nizozemske Indije (zdajšnje Indonezije).
- Indonezija je še danes edina država, ki je na vseh prvenstvih skupaj odigrala le eno samo tekmo.
- Kuba je postala prva država zunaj Evrope in Južne Amerike, ki se je prebila prek prve tekmovalne ovire.
- Igralo se je z žogo Allen, ki je bila zaradi iznajdbe "duše" bolj trpežna, veliko lažja in veliko bolj obvladljiva. Posledica: 17 od 84 golov je bilo doseženih z glavo, kar je bila prej bolj redkost.
- V najbolj nenavadni tekmi je Brazilija premagala Poljsko s 6:5. Brazilec Leonidas je zabil 3 gole, Poljak Willimowski pa kar 4. Leonidas je gol dosegel celo brez čevlja, ker ga je izgubil v blatu, Willimowski je po okupaciji Poljske postal nemški reprezentant, zaradi česar je še danes zasramovan na Poljskem.

- Prestižni pokal za svetovne prvake je med II. svetovno vojno v svoji omarici za čevlje skrival podpredsednik Fife dr. Ottorino Barassi.
- Naslednje prvenstvo je potekalo šele čez 12 let, kar je edina luknja v štiriletnem ritmu svetovnih nogometnih prvenstev.