Za krstni finale športa, pri katerem človek poskuša čim bolje sodelovati z naravo, je bila pripravljena krasna kulisa. Pri moških sta se za zlato medaljo pomerila Italo Ferreira in Kanoa Igaraši. Brazilec, zadnji zmagovalec deskarske lige, je imel na začetku veliko smolo. Neroden pristanek in sila vala sta mu zlomila desko. Po hitri menjavi pa je poiskal najboljše valove, jih odlično izkoristil in si prislužil najvišje ocene. Ko se je zahvalil oceanu, so ga na kopno odnesli na ramenih, kot vselej zmagovalca v tem športu.

"To je neverjetno, živim sanje. Vsi tukaj smo pisali zgodovino. Prav vsak je del te medalje. Zelo je posebna," je povedal olimpijski prvak Italo Ferreira.

In zaslužila si je tudi posebno proslavljanje. V Kaliforniji japonskim staršem rojeni Igaraši v finalu ni našel prave povezave z oceanom. Čeprav je deskal na valovih, ki jih je pred desetletji s prijatelji odkril njegov oče. "Mislim, da je zelo ponosen. Kakšen poseben trenutek. Ves teden sem čutil posebno energijo," je povedal Kanoa Igaraši, olimpijski podprvak.

V ženski finale sta se prebili Južnoafričanka Bianca Buitendag in Američanka Carissa Moore. Havajka je bila odlična. Deskala je v duhu rojaka Duka Kahanamokuja, očeta modernega deskanja, tudi olimpijskega plavalca. "Sanjal je o tem, da bi bilo deskanje na valovih olimpijski šport. Upam, da sem v ponos njemu in svojim rojakom. S to medaljo želim širiti pozitivnost in ljubezen," je povedala olimpijska prvakinja Carissa Moore.

Kar pa je na kratko tudi bistvo tega lepega športa oziroma načina življenja.