Slovenske rokometaše čakajo nastopi na svetovnem prvenstvu. Foto: www.alesfevzer.com
Slovenske rokometaše čakajo nastopi na svetovnem prvenstvu. Foto: www.alesfevzer.com

V skupinskem delu v Katovicah jo najprej čakajo Francija, Poljska in Savdska Arabija, njen primarni cilj je glavni del tekmovanja. Lani spomladi je bilo razpoloženje v elitni slovenski izbrani vrsti na najnižji možni točki.

Po polomu na januarskem evropskem prvenstvu na Madžarskem in Slovaškem je le nekaj mesecev pozneje drugo bolečo zaušnico prejela v kvalifikacijah za letošnje svetovno prvenstvo na Švedskem in Poljskem.

Pod vodstvom tedaj novega selektorja Uroša Zormana, ki je po neuspehu v Debrecenu zamenjal švedskega strokovnjaka srbskih korenin Ljubomirja Vranješa, so slovenski rokometaši najprej preskočili prvo oviro iz Italije in dvakrat zmagali z 29:28 in 28:21, a se jim je zalomilo na zadnjem kvalifikacijskem situ proti Srbom. Po domačem porazu na prvi tekmi v Celju z 31:34 so klonili še na povratnem dvoboju v Kragujevcu z 20:23.

Rokometna zveza Slovenije (RZS) je takoj po porazu proti Srbiji zaprosila IHF za posebno povabilo za nastop na svetovnem prvenstvu 2023 in ga zaradi svoje mednarodnega ratinga ter organizacije številnih prvenstev mlajših kategorij v zadnjih letih tudi prejela; drugi "wild card" pa je odšel na Nizozemsko.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Primarni cilj: preboj v glavni del tekmovanja
Elitno slovensko izbrano vrsto v prvem delu letošnjega svetovnega prvenstva čaka pisana rokometna druščina. V skupinskem delu se bo med 12. in 16. januarjem pomerila z imenitno Francijo, ambiciozno gostiteljico Poljsko in rokometno neuveljavljeno Savdsko Arabijo. Primarni cilj slovenskih rokometašev je preboj v glavni del tekmovanja. To jim prinaša eno od prvih treh mest v skupinskem delu, v tem primeru se bo nato med 18. in 22. januarjem v Krakovu pomerila s tremi najboljšimi izbranimi vrstami iz skupine A, kjer bodo nastopili Španija, Črna gora, Čile in Iran. V primeru četrtega mesta v skupinskem delu tekmovanja bo svoje nastope nadaljevala v predsedniškem pokalu v Plocku, kjer jo med 18. in 22. januarjem čakajo tekme za razvrstitev od 25. do 32. mesta.

Selektor Zorman zelo dobro pozna Poljake. Foto: www.alesfevzer.com
Selektor Zorman zelo dobro pozna Poljake. Foto: www.alesfevzer.com

Najprej boj s Savdijci
Slovenska izbrana vrsta ima v Katovicah naravnost sanjski razpored. Najprej se bo v dvorani Spodek 12. januarja pomerila s Savdsko Arabijo, dva dni pozneje jo čaka Poljska, 16. januarja pa še izjemno močna Francija. Zorman, ki se je že lotil postopnega pomlajevanja reprezentance, ima veliko informacij o tekmecih v prvem delu tekmovanja. O Savdski Arabiji mu jih je priskrbel njegov tesni sodelavec, nekdanji selektor, zdaj pa strokovni svetovalec slovenske reprezentance Boris Denić. Ljubljančan je bil po koncu svojega selektorskega mandata na klopi Slovenije zelo aktiven na Bližnjem vzhodu, kjer je vodil Kuvajt, Katar in Savdsko Arabijo. "Niso posebej kakovostni, a jih ne smemo podcenjevati," je pred četrtkovo pripravljalno tekmo proti Madžarom v Ljutomeru o savdski reprezentanci dejal Denić. Slovenija je bila na obeh dosedanjih tekmah boljša od Savdske Arabije, na prvem medsebojnem dvoboju na SP-ju v Franciji 2001 je zmagala s 35:22, na drugem v Španiji 2013 pa z 32:22.

Zorman zelo dobro pozna drugega nasprotnika, Poljsko
Večje težave se Zormanovim varovancem napovedujejo na drugem dvoboju, ko jih poleg dokazovanja lačnih poljskih rokometašev čaka še njihova armada glasnih privržencev v dvorani Spodek, ki sprejme 11.000 gledalcev. Največji slovenski adut proti Poljakom bo prav Zorman. 42-letni Ljubljančan do najmanjših podrobnosti pozna skrivnosti Poljske. V tej državi je kar sedem let igral za prvaka Kielce in v sezoni 2015/16 osvojil tudi evropsko ligo prvakov, po koncu igralske kariere pa je bil v tem klubu tudi dve leti pomočnik slovitemu Talantu Dušebajevu. Poljska ekipa je v izraziti fizični prednosti, a Slovenija je na nedavnih dvobojih proti primerljivi Madžarski v Ljutomeru in Veliki Kaniži dokazala, da se lahko kosa s tovrstnimi ekipami. Slovenija je na dosedanjih svetovnih prvenstvih odigrala dve tekmi s Poljsko, v Nemčiji 2007 je visoko izgubila s 27:38, šest let pozneje v Španiji pa tesno zmagala s 25:24.

Nikola Karabatić je zagotovo najprepoznavnejši rokometaš francoske izbrane vrste. Foto: EPA
Nikola Karabatić je zagotovo najprepoznavnejši rokometaš francoske izbrane vrste. Foto: EPA

Za konec proti vselej impresivnim Francozom
Slovenija ima najslabše razmerje zmag na velikih tekmovanjih proti svojemu zadnjemu tekmecu iz Francije. Na dosedanjih dvanajstih tekmah jo je le enkrat premagala na domačem EP 2004, na petih medsebojnih tekmah na svetovnih prvenstvih pa je iztržila nedoločen izid v Tuniziji 2005 ter doživela štiri visoke poraze na Portugalskem 2003, v Nemčiji 2007, v Katarju 2015 in v Franciji 2017. Francija že tri desetletja kroji sam vrh svetovnega rokometa. Od leta 1995 je osvojila šest naslovov svetovnega ter po tri naslove evropskega in olimpijskega prvaka, svojega zadnjega na igrah v Tokiu 2021. Francoski selektor Guillaume Gille bo imel na letošnjem svetovnem prvenstvu znova dobitno kombinacijo, ki jo sestavljajo iz številnih rokometnih bitk prekaljeni Nikola in Luka Karabatić, Vincent Gerard, Kentin Mahe, Nedim Remili, Ludovic Fabregas in še nekateri zelo kakovostni igralci, med njimi je najbolj vroč Dika Mem.

Največji uspeh v Franciji leta 2017
Slovenija je doslej devetkrat nastopila na svetovnih prvenstvih. Najboljša je bila v Franciji 2017, kjer je po zmagi nad Hrvaško osvojila tretje mesto, kar je bila tudi njena druga kolajna na velikih tekmovanjih po srebrni medalji na domačem evropskem prvenstvu 2004. Med največje dosežke zagotovo spada tudi zaključni turnir v Španiji 2013, ko je po sedmih zmagah v nizu prvi poraz doživela šele v polfinalu proti Španiji, nato pa izgubila tudi tekmo za bronasto medaljo proti Hrvaški. V Katarju 2015 je bila osma, v Egiptu 2021 deveta, v Nemčiji 2007 deseta, na Portugalskem 2003 11., v Tuniziji 2005 12., v Franciji 2001 17., na svojem premiernem nastopu na Islandiji 1995 pa je osvojila 18. mesto.

Sorodna novica Četrtfinale bolj želja kot realnost