1938: Prvi svetovni prvaki Nemci
Prvo moško rokometno svetovno prvenstvo je bilo že leta 1938 v Nemčiji, ko je slavila domača reprezentanca. Na njem so poleg gostiteljev nastopale le še Avstrija, Danska in Švedska. Po vojni vihri je bilo naslednje prvenstvo šele 1954 na Švedskem. Zmaga je ostala doma, Švedi pa so uspeh ponovili tudi štiri leta kasneje v Nemčiji. Najuspešnejša država svetovnih prvenstev je Francija, ki je osvojila šest naslovov. Slovenija je nastopila na osmih turnirjih, največji uspeh je dosegla leta 2017, ko je osvojila bronasto medaljo.
Štirje naslovi za Romune med leti 1961 in 1974
Od leta 1961 do 1974 je bilo pet prvenstev in kar štirikrat so se veselili Romuni. Njihovo prevlado je leta 1967 prekinila le Češkoslovaška. Danska je gostila prvenstvo leta 1978, na katerem so se svojega edinega naslova veselili igralci nekdanje Zvezne republike Nemčije. Edino zlato kolajno na svetovnih prvenstvih je štiri leta pozneje v Nemčiji osvojila tudi Sovjetska zveza.
1986: Rolando Pušnik prvak z Jugoslavijo
Na prvenstvu leta 1986 v Švici je svetovni prestol pod vodstvom Zorana Živkovića osvojila takratna Jugoslavija, ki je v finalu s 24:22 ugnala Madžarsko. V reprezentanci zmagovalcev je nastopil tudi slovenski vratar Rolando Pušnik. Leta 1990 je na Češkoslovaškem slavila Švedska z zlato generacijo (Staffan Olsson, Magnus Wislander, Ola Lindgren, Pierre Thorsson, Mats Olsson ...), ki je v naslednjem desetletju pod vodstvom Bengta Johanssona krojila vrh na vseh tekmovanjih.
1995: Slovenija na Islandiji debitirala z 18. mestom
Leta 1993 je bilo prvenstvo na Švedskem, kjer je pod vodstvom Vladimirja Maksimova slavila Rusija. Ključni igralci "zbornaje komande" so bili Andrej Lavrov, Talant Dušebajev, Dmitri Torgovanov, Valerij Gopin, Oleg Grebnev, Vjačeslav Gorpišin ... V finalu je prepričljivo padla Francija (29:18), ki pa je šla do konca leta 1995 na Islandiji, ko je premagala Hrvaško (23:19), za katero je igral tudi Slovenec Iztok Puc. Levji delež pri francoskem zlatu so imeli Stephan Stöcklin, Jackson Richardson, Bruno Martini, Gueric Kervadec, Gregory Anquetil, Patrick Cazal, Christion Gaudin. Galske peteline je vodil Daniel Constantini. Na Islandiji je prvič nastopila tudi Slovenija in prvenstvo končala na 18. mestu.
1997: Rusi slavili na Japonskem
Leta 1997 so se za svetovni prestol pomerili na Japonskem. Z zlatom so se pod vodstvom Vladimirja Maksimova okitili Rusi, potem ko so v finalu s 23:21 ugnali Švede. Najpomembnejši možje zmagovite zasedbe so bili Andrej Lavrov, Edvard Kokšarov, Oleg Kulešov, Valerij Gopin, Vasilij Kudinov, Sergej Pogorelov, Oleg Grebnev, Dmitri Torgovanov. Slovenija se na prvenstvo ni uvrstila. Dve leti pozneje so v Egiptu Švedi vrnili Rusom milo za drago. V finalu so jih premagali za gol (25:24). Poleg "starih mačkov" (Olsson, Wislander, Lindgren) je bil za Švedsko zlato najzaslužnejši Stefan Lövgren. Slovenija se na prvenstvo ni uvrstila.
2001: Prvi naslov za Francoze
Leta 2001 je prvenstvo gostila Francija, ki je pod vodstvom Daniela Constantinija po podaljšku z 28:25 strla Švedsko. Najkoristnejši igralec prvenstva (MVP) je postal Šved Stefan Lövgren. Poleg njega so se v idealno sedmerko uvrstili še David Barrufet (Španija), Kyung Shin Yoon (Južna Koreja), Hussein Zaky (Egipt), Žikica Milosavljević (Jugoslavija), Bertrand Gille (Francija) in Edvard Kokšarov (Rusija). Slovenija je končala na 17. mestu.
2003: Senzacija iz Hrvaške
Leta 2003 je na Portugalskem prišlo do velikega presenečenja, saj je zlato osvojila reprezentanca Hrvaške, ki pred začetkom ni sodila v krog favoritov. Selektor Lino Červar je z relativno mlado reprezentanco v prvem krogu izgubil proti Argentini, nato pa z izjemno dopadljivo, ne šablonsko igro, mlel vse pred sabo. V finalu so s 34:31 padli Nemci. Ključni možje hrvaške reprezentance so bili Ivano Balić, Petar Metličić, Blaženko Lacković, Renato Sulić, Mirza Džomba, Slavko Goluža, Tonči Valčić, Davor Dominiković, Vlado Šola ... Najkoristnejši igralec prvenstva (MVP) je postal Nemec Christian Schwarzer, idealno sedmerko pa so sestavljali še Henning Fritz (Nemčija), Edvard Kokšarov (Rusija), Mirza Džomba (Hrvaška), Carlos Perez (Madžarska), Enrique Masip (Španija) in Patrick Cazal (Francija). Slovenija je končala na 11. mestu.
2005: Slovencem za polfinale zmanjkal gol
Leta 2005 je prvenstvo gostila Tunizija, svojega prvega naslova pa so se veselili Španci, ki so v finalu gladko s 40:34 odpravili Hrvaško. Iker Romero, Matteo Garralda, Alberto Entrrerios, Rolando Urios, Mariano Ortega, Jose Hombrados in David Barrufet so bili najzaslužnejsi za lovoriko. Slovenija je zasedla 12. mesto. Varovanci Slavka Iveziča so bili do zadnje tekme v igri za polfinale, a so nato le remizirali s Francozi. Slovence je od boja za medalje ločil le gol.
2007: Nemci izkoristili domač teren
Leta 2007 so se najboljši rokometaši sveta zbrali v Nemčij. Naslova so se veselili domačini, ki so imeli predvsem v polfinalu, ko so po dveh podaljških (32:31) premagali Francoze, veliko pomoč sodnikov. V finalu je z 29:24 padla še Poljska. Najboljši nemški strelci v finalu so bili Torsten Jansen (8), Pascal Hens (6), Florian Kehrmann in Michael Kraus (4). Slovenija je po porazu z Madžarsko osvojila 10. mesto.
Francozi gospodarji prvenstev 2009 in 2011
Na prvenstvih, ki sta bili na Hrvaškem (2009) oziroma Švedskem (2011), Slovencev ni bilo. Obakrat so prvaki postali Francozi. Nikola Karabatić in druščina so leta 2009 v zagrebškem finalu s 24:19 premagali domačine Hrvate. Najboljši strelec tekme je bil Michael Guigou, ki je dosegel 10 golov. Dve leti kasneje pa so galski petelini šele po podaljšku s 37:35 strli Dansko. Karabatić in Mikkel Hansen sta dosegla po 10 golov.
2013: Slovenija prvič v polfinalu
Leta 2013 je prvenstvo gostila Španija. Slovenija se je prebila v polfinale, na koncu pa osvojila četrto mesto, kar je bil največji uspeh dotlej. Varovanci Borisa Denića so v skupinskem delu zapored premagali Savdsko Arabijo, Južno Korejo, Poljsko, Belorusijo in Srbijo. V osmini finala je padel Egipt, nato pa je sledil četrtfinalni obračun z Rusijo. Slovenci so "pretepaški" obračun dobili z 28:27, potem ko je odločilni gol zabil Sebastian Skube. Slovenija je v polfinalu naletela na gostitelje Špance, ki so v drugem polčasu strli Slovence za zmago s 26:22. Izčrpani Slovenci so nato v boju za bron izgubili še s Hrvati (26:31).
2015: Slovenija osma v Katarju
Leta 2015 je prvenstvo gostil Katar. Slovenci so v skupini A premagali Čile (36:23), Belorusijo (34:29) in Brazilijo (35:32), izgubili pa s Katarjem (31:29) in Španijo (30:26). Varovanci Borisa Deniča so tako v skupini zasedli tretje mesto. Slovenija se je nato v osmini finala pomerila z Makedonijo in zmagala s 30:28. Slovenci so si s to zmago zagotovili kvalifikacije za olimpijske igre. V četrtfinalu so bili nato premočni Francozi (32:23). V tekmah za razvrstitev so Slovenci še dvakrat izgubili, in sicer proti Danski (36:33) in Nemčiji (30:27), tako da so zasedli končno osmo mesto. V finalu je Francija za rekordni peti naslov premagala domačo reprezentanco Katarja (25:22), ki je bila sestavljena skorajda iz samih tujih rokometašev. Bron je pripadel Poljakom.
2017: Zgodovinski bron Slovenije v Franciji
Leta 2017 je prvenstvo gostila Francija. Galski petelini so se veselili rekordnega šestega naslova svetovnega prvaka, potem ko so v finalu s 33:26 ugnali Norvežane. Veliki met je uspel tudi Sloveniji, ki je osvojila bronasto medaljo, prvo na svetovnih prvenstvih. In to na kakšen način. Slovenci so v tekmi za tretje mesto z 31:30 premagali Hrvaško, ki je še v 40. minuti vodila s 24:16. A sledil je eden največjih preobratov v zgodovini slovenskega športa in veliko slavje sredi pariške dvorane Bercy.
2019: Prvi naslov za Dansko, brez Slovenije
Prvenstvo leta 2019 sta gostili Danska in Nemčija. Na njej ni bilo Slovenije, katero je v kvalifikacijah leta 2018 izločila Madžarska, ki jo je takrat vodil bodoči slovenski selektor Ljubomir Vranješ. Prvi naslov svetovnega prvaka je pred domačimi navijači osvojila Danska, ki je v finalu z 31:22 ugnala Norveško. Bron pa je pripadel Franciji, potem ko je s 26:25 porazila Nemčijo.
2021: Danci ubranili naslov, Slovenija deveta
Slovenske sanje o uvrstitvi v četrtfinale SP-ja v Egiptu so bile razblinjene na zadnji tekmi glavnega dela, potem ko so gostitelji turnirja remizirali z varovanci Ljubomirja Vranješa (25:25). Ključne so bile črne minute v drugem polčasu, ko so Slovenci zapravili prednost +5. Naslov svetovnega prvaka so drugič osvojili Danci, ki so v trdem obračunu za zlato medaljo premagali Švedsko s 26:24.
2023: Danci tretjič zapored, Slovenci so si tlakovali pot za OI v Parizu
Slovensko reprezentanco je na veliko tekmovanje prvič popeljal selektor Uroš Zorman. V predtekmovanju je Slovenija v Krakovu izgubila proti Franciji (31:35), kar je pomenilo, da je v drugi del tekmovanja prenesla dve točki. Odločilna v drugem delu je bila tekma s Španijo, ki so jo Slovenci po slabih zadnjih 15 minutah izgubili s 26:31. S tem so izgubili vse možnosti za napredovanje v četrtfinale. So si pa z zmago v zadnjem krogu proti Črni gori zagotovili nastop na enem izmed kvalifikacijskih turnirjev za olimpijske igre. Priložnost so nato izkoristili in se uvrstili v Pariz 2024, kjer so se prebili do polfinala. Naslov svetovnega prvaka so tretjič zapored osvojili Danci, ki so v finalu s 34:29 premagali Francoze.
Gostitelji/prvaki/Slovenija:
1938 (Nemčija): Nemčija
1954 (Švedska): Švedska
1958 (NDR): Švedska
1961 (Nemčija): Romunija
1964 (Češkoslovaška): Romunija
1967 (Švedska): Češkoslovaška
1970 (Francija): Romunija
1974 (NDR): Romunija
1978 (Danska): Zvezna republika Nemčija
1982 (Nemčija): Sovjetska zveza
1986 (Švica): Jugoslavija
1990 (Češkoslovaška): Švedska
1993 (Švedska): Rusija
1995 (Islandija): Francija
Slovenija 18.
1997 (Japonska): Rusija
1999 (Egipt): Švedska
2001 (Francija): Francija
Slovenija 17.
2003 (Portugalska): Hrvaška
Slovenija 11.
2005 (Tunizija): Španija
Slovenija 12.
2007 (Nemčija): Nemčija
Slovenija 10.
2009 (Hrvaška): Francija
2011 (Švedska): Francija
2013 (Španija): Španija
Slovenija 4.
2015 (Katar): Francija
Slovenija 8.
2017 (Francija): Francija
Slovenija 3.
2019 (Danska/Nemčija): Danska
2021 (Egipt): Danska
Slovenija 9.
2023 (Poljska/Švedska): Danska
Slovenija 10.