Mayrhofen v Avstriji je leta 1975 gostil evropsko prvenstvo, ki je bilo namenjeno mladim tekmovalcem (Stenmark na primer takrat ni tekmoval v Mayrhofnu). Na prvenstvu je 18-letni Križaj zadnji dan prvenstva zmagal v slalomu. Srebrno kolajno je z zaostankom ene desetinke osvojil Bohumir Zeman (Češka), bronasto pa Paul Frommelt (Liechtenstein).

To je bil dokaz velikega Križajevega talenta in tudi dokaz, da sta s trenerjem Tonetom Vogrincem na pravi poti. Vogrinec je takrat tudi izpolnil obljubo in se sredi mesta vrgel v mrzel vodnjak, kar je bila prva od njegovih številnih stav.

Križaj je takrat za Delo povedal: "S Tonetom sva si ogledala progo, na startu pa me je pripravil Tomo Levovnik. Tu je bil tudi Gartner, ki je imel radijsko zvezo z Vogrincem na progi. Tako sem vedel za vse ključne točke proge. To mi je koristilo. V prvem teku je bil na progi rob, kjer je neslo ven, kar je Vogrinec takoj sporočil na start. V drugem teku sem podrl kol, ki sem ga nekaj časa z nogami vlekel za sabo."

Počakati je bilo treba pet let, preden je Bojan Križaj tudi med elito za seboj pustil vso konkurenco. Zgodilo se je leta 1980 na slalomu v Wengnu. Na istem prizorišču je Križaj slavil zmago tudi leto pozneje.

Leta 1982 je na svetovnem prvenstvu prvo slovensko medaljo v članski konkurenci priboril Boris Strel (bron v veleslalomu) in nekaj dni pozneje še Bojan Križaj (srebro v slalomu).