Od 20 do 30 centimetrov bele opojnosti pa vseeno omogoča prirediteljem, da bodo spravili pod streho uvodne tekme, čeprav utegnejo imeti nekaj težav s pripravo prog.

Svetovna elita je v velikem pričakovanju, ta čas šteje okrog 250 tekmovalk in tekmovalcev iz 39 držav, vsi želijo čim prej v smučino in na strelišče, da bi preverili svojo formo in pripravljenost na začetku pomembne olimpijske sezone. Östersund je bil v zadnjem dobrem desetletju pisan na kožo tudi slovenskim biatlonkam in biatloncem. Z drugimi besedami je to kar domača in zelo uspešna postaja svetovnega pokala. Kar nekajkrat so bili naši na stopničkah in se veselili odmevnih dosežkov.

Grašičeva in Marič zmagala
Prva je prebila led Andreja Grašič Koblar, ki je pred dvanajstimi leti - po Osrbliu na Slovaškem in Nozawi Onsen na Japonskem - dosegla svojo tretjo zmago na daljši razdalji. Za njo si je vseh deset prstov oblizal tudi Janez Marič v sezoni 2002/2003, ko je z visoko dvignjenimi rokami prišel v cilj kot prvi na 20-kilometrski preizkušnji. Skupaj z njim je na tretji stopnički za zmagovalce takrat stal tudi Marko Dolenc in le dopolnil slovenski uspeh.

Östersund srečen kraj za Brankovičevo
V švedskem biatlonskem središču je svoji najboljši uvrstitvi dosegla tudi Tadeja Brankovič - Likozar, ki se je skupaj z Dijano Ravnikar po materinstvu letos znova vrnila v našo reprezentanco. Tadeja, ki je po skoraj dveh letih odsotnosti pred dnevi izpolnila pogoj za nastopanje v svetovnem pokalu, je bila pred tremi sezonami na Švedskem druga, sezono prej je osvojila tretje mesto, obakrat v sprintu.

Slovenska reprezentanca je tako spet kompletna, kar pomeni, da bi utegnila biti spet konkurenčna tudi ženska štafeta na čelu s svetovno podprvakinjo Tejo Gregorin. Tudi naša moška zasedba naj bi se kaj kmalu spogledovala z visokimi posamičnimi uvrstitvami, zato si že od današnje prve preizkušnje deklet na 15 kilometrov pod žarometi v našem taboru veliko obetajo.

Zdenko Fajdiga, Jutranja športna zgodba, Val 202