Američan, ki je v prvo sezono po poškodbi, zaradi katere je lansko preskočil, prišel vrhunsko fizično pripravljen in lačen zmag, je bil po včerajšnjem tretjem mestu na superveleslalomu izjemno razočaran. Njegov nastop je odseval njegovo sezono - atraktiven, hiter, a poln napak, ki mu že vse leto onemogočajo zmago; letos je nanizal "le" štiri stopničke.

"Trenutno sem frustriran in izžet, ampak mislim, da imam še kaj za postoriti v tem športu," je odgovoril Miller na vprašanje AP-ja, ali ostaja ali odhaja. "Definitivno sem še vedno konkurenčen. Če mi uspe ostati zdrav, potem mislim, da je načrt, da bom prihodnje leto tekmoval."
Nesrečen s tretjim mestom
Da je Miller tudi v za smučarja že zelo zrelih letih še konkurenčen, dokazuje nedavni olimpijski bron iz Sočija, s katerim je postal najstarejši alpski smučar z olimpijsko medaljo. A kaj, ko je ciljal na zlato - in bil glede na dominanco na treningih tega sposoben.
Tudi na včerajšnjem superveleslalomu so prav pri njem namerili najvišjo hitrost, a je v cilj prišel stotinko za Thomasom Mermillodom Blondinom, oba pa je nato prepričljivo "povozil" Blondinov rojak Alexis Pinturault. "V tej vožnji sem imel verjetno za dve, tri sekunde napak," trdi Miller. "Takšna je že cela moja sezona. Moram se spopasti s tem."
Američan, ki je v karieri nanizal 33 zmag v svetovnem pokalu, štiri naslove svetovnega prvaka, en naslov olimpijskega prvaka in dva velika kristalna globusa, prevzema odgovornost za napake.
"Tako frustrirajoče je bilo, s toliko izgubljenimi priložnostmi in toliko res groznih, neumnih napak, za katere ne morem kriviti nikogar razen samega sebe," razlaga. Na vrhu izgubljenih priložnosti sta prav gotovo zanj tako boleča smuk v Kitzbühlu (3.) in olimpijski smuk (8.) - na obeh je veljal za favorita.
Motivacija: svetovno prvenstvo
Tudi sredin smuk v Lenzerheideju je sledil zdaj že znanemu vzorcu - bil je izjemno hiter, imel na zadnjem merjenju še prednost pred zmagovalcem Mayerjem, nazadnje pa ga je pri koncu polomil in pripeljal v cilj povsem resignirano. Še vseeno je končal na osmem mestu.
"Te napake niso majhne preprekice, ampak so naravnost katastrofalne. V sredo me je na sredi proge tako zlomilo, da me sploh ni brigalo nič več. Hotel sem se kar ustaviti. Niti ciljne črte nisem prepeljal v smukaški drži. Na superveleslalomu sem res hotel to spremeniti, že zato ker se mi zdi, da to ni način. Hotel sem ostati osredotočen in izmolzti vsako stotinko ven, kar se da, pa čeprav sem vedel, da me bo nekajkrat vrglo s proge. Počutil sem se dobro, da se borim," je razglabljal Miller.
Najstarejši rekorder Cuche
Velika motivacija za Millerja bržkone ni zgolj zmagati pred soprogo Morgan, ki ga na največji stopnički še ni videla, ampak je to predvsem svetovno prvenstvo v "domačem" Vailu/Beaver Creeku. Če bi tam zmagal, bi postal najstarejši svetovni prvak - ta naziv si zdaj lasti Didier Cuche, ki je bil star 35 let, ko je leta 2009 v Val d'Iseru osvojil naslov svetovnega prvaka v superveleslalomu.
Švicar je tudi sicer najstarejši tekmovalec z zmago v svetovnem pokalu - v sezoni 2011/2012 je dobil tri smuke in superveleslalom, nazadnje v Crans Montani, star 37 let in 192 dni. Miller bo prihodnjo sezono še "premlad", da bi ta rekord podrl. Sicer pa noben drug alpski smučar, starejši od 36 let, še ni dobil tekme.