Tina Maze je imela pred letošnjo sezono dve veliki želji: da osvoji veliki kristalni globus in da zmaga v še zadnji disciplini: superveleslalomu. Skupne zmage v svetovnem pokalu verjetno ne bo, za zmago v superveleslalomu pa bo imela še priložnost. Foto: Reuters
Tina Maze je imela pred letošnjo sezono dve veliki želji: da osvoji veliki kristalni globus in da zmaga v še zadnji disciplini: superveleslalomu. Skupne zmage v svetovnem pokalu verjetno ne bo, za zmago v superveleslalomu pa bo imela še priložnost. Foto: Reuters
Tina Maze
V letošnji sezoni je bila že sedemkrat na stopničkah za zmagovalke, vendar še nikoli na najvišji. Foto: Reuters
Tina Maze
Mazejeva je druga slalomistka sezone, takoj za serijsko zmagovalko Marlies Schild. Foto: Reuters
Maria Höfl Riesch
Maria Höfl Riesch, lanska zmagovalka svetovnega pokala, se bo letos s Tino Maze borila za 2. mesto, saj je prednost Lindsey Vonn najbrž že previsoka. Foto: Reuters

Skupna zmaga v svetovnem pokalu alpskih smučarjev je nedosegljiv cilj za vse generacije slovenskih asov. Le Juretu Koširju se je uspelo prebiti do 3. mesta v seštevku vseh disciplin. Lani je Tina Maze ponovila njegov uspeh, letos pa ji kaže še bolje, saj je trenutno na 2. mestu. Lindsey Vonn je že skoraj 500 točk spredaj in je najbrž neulovljiva. Čeprav je najboljša slovenska športnica zbrala že več kot tisoč točk, ima v tej sezoni kar nekaj težav. Nazadnje je bila v solzah v petek, ko jo je na treningu smuka v Sočiju poškodoval ruski snemalec.

"Po tistem udarcu še čutim posledice. Levo stran imam zakrčeno nekoliko bolj kot po navadi, tako da ni vse dobro. Tu tudi nimamo sabo fizioterapevtke. Škoda. Nisem mogla narediti tistega, kar sem želela," je za VAL 202 Mazejeva povedala po tekmi v Moskvi.

Objavljamo intervju, ki ga je za STA dala Tina Maze pred torkovim paralelnim slalomom v Moskvi.

Kaj pomeni boriti se za veliki kristalni globus? Kako naporno je to?
Tega ni delal še nihče pred mano in bo ostalo zapisano v mojem življenju ... V bistvu se tega sploh ne zavedam. Ko si vsak dan v visokem ritmu, ni časa za ustavljanje in pogled nazaj. Iz sebe potegnem največ, kar znam in kar sem sposobna. Ubiram novo pot. Ko greš na vrh gore, gaziš. Prvemu je najtežje. Daleč od tega, da bi bilo lahko. Če meni slučajno ne uspelo, bo nekomu drugemu za mano lažje, ker sem pot že utrla. Toda, mogoče mi celo uspe.

V letošnji sezoni ste tretjino točk osvojili v slalomu, ki je bil prej vaša najslabša disciplina. Od kod preobrat?
Na slalom smo se, odkar imam svojo ekipo, precej osredotočali. Doma so mi vedno govorili, da sem slalomistka, vendar tega potem nisem dokazala na tekmah. Moja želja je bila, da naredimo napredek tudi v tej disciplini. V zadnjih letih smo veliko več trenirali slalom. To je pomagalo v posebnih razmerah te discipline, ko se je treba znajti. Zdaj veliko bolje reagiram na zunanje okoliščine in zato so izidi boljši.

Kako pojasnjujete slab začetek sezone in težave z materialom?
Pred sezono smo želeli narediti stvari še boljše, zato smo izbrali daljše smuči in drugačno obutev. Vse to je vplivalo na mojo tehniko, ki sem jo želela izboljšati. Na neki način je bila boljša, vendar imam tehniko že v krvi in z dolgimi smučmi je prišla spet na dan tista za stare smuči. Tako nisem mogla smučati, kot sem si želela. Pred Kranjsko Goro smo se odločili, da grem na stare čevlje in krajše smuči, na stare, ki sem jih uporabila tudi ob lanski zmagi na SP-ju v Garmischu.

Na ledeni podlagi na Vitrancu se še nisem znašla najbolje, ker na taki podlagi nisem vadila. Enostavno nisem ujela ritma za preboj med najboljše, vendar je bilo vse skupaj že veliko boljše kot na začetku sezone. To je bila potrditev občutkov, saj sem imela pred tem trening, na katerem sem smučala veliko bolje in tega še sama nisem mogla verjeti.

Ko ste odpravili težave s smučmi, je steklo tudi v hitrih disciplinah ...
Superveleslalom je bil lani moja najslabša disciplina in letos razen odstopa v Garmischu dobro ocenjujem proge in se dobro znajdem. V smuku se še trudim, včasih mi zmanjka in ne gre po mojih željah, vendar sem blizu najboljšim tudi v najhitrejši disciplini alpskega smučanja. Skratka, s hitrima disciplinama sem dokaj zadovoljna.

Je bilo za slabši začetek sezone krivo tudi breme, ki ste si ga naložili z napovedanim bojem za veliki globus?
Težko pritrdim mnenju, da je bilo to odločilno breme. Tako slabih izidov, kot sem jim imela v Söldnu in nato v Lake Louisu, pa naj bi bila pod še tako velikim pritiskom, ne bi smela imeti. Tudi druge stvari niso bile dobre, tudi pri opremi. Utrujena sem bila po vseh treningih, nisem imela hitrih reakcij, ki sem jih začela čutiti šele januarja. Breme pa je v tem boju za svetovni vrh vedno prisotno, vendar ga je treba zdržati in smučati na zmago na vsaki tekmi.

Pred tekmo v Soldeuu smo imeli sestanke, na katerih smo s trenerjem Liviom Magonijem govorili tudi o boju Lindsey Vonn in Marie Riesch za skupno zmago v pokalu v pretekli zimi. Kaj vse so v njunih ekipah počeli, ko so bili pod takim pritiskom, ko mnogokrat niso vedeli, kaj bi še naredili. To privede do skrajnosti, ko se ne ve več, kaj je prav in kaj ni, kaj bi lahko še storil za izboljšanje dosežkov, čeprav si že na najvišji ravni.

Kakšne težave vam je povzročala petkova nesreča, ko vas je na treningu smuka poškodoval snemalec?

Na sobotnem smuku sem imela glavobol, težave s hematomom pod kožo leve stegenske mišice, ki na srečo ni bila poškodovana, in nekaj težav z bolečim vratom. Bolelo me je pravzaprav vse. V nedeljo je bilo bolje, žal pa je tekma odpadla.