Namesto da bi testirali opremo za naslednjo sezono, so smučarji v teh dneh doma in sami skrbijo za telesno pripravljenost. Vodilni na Smučarski zvezi se medtem dogovarjajo, kakšna bo sestava reprezentanc v prihodnji in predvsem kdo bi bil primeren, da prebudi tekmovalce v hitrih disciplinah. Pogovarjali smo se z Boštjanom Klinetom, ki je v zadnjih treh sezonah daleč od vrha, a bi lahko z ustreznim pristopom in pravim vodjo spet prišel v svetovni vrh ...

Kako preživljate dneve, ko morate biti v izolaciji? Kaj najbolj pogrešate?
Hodim na sprehode, ukvarjam se s svojim sinom, seveda nisem pozabil tudi na trening. Gre sicer bolj za regeneracijo in ohranjanje kondicije. Doma imam fitnes, veliko delam s TRX-trakovi, pogosto sem na kolesu, zelo rad kolesarim. Prav nič se ne pritožujem, da moram biti doma. Pogrešam pa tekme, čeprav je dobrodošlo, da lahko zdaj malo odklopim glavo. In tenis s prijatelji.

Ste dober tenisač?
No, povprečen rekreativec, nekako ne znam zaključiti "matcha".

Kdo je za vas največji?
Roger Federer.

Ste od njega pobrali kakšne nauke?
Ne, sem pa prebral Agassijevo biografijo, morate prebrati, vrhunsko.

Če bi bilo vse normalno, bi morali zdaj predvsem testirati material za naslednjo sezono in tudi pri tehniki že začeti postavljati temelje za novo sezono ...
Seveda. Sam sem sicer na koncu lanske sezone poskušal nekaj spremeniti glede smučanje in je bilo boljše. Vsekakor se lahko še bolje prilagodim materialu, bi pa moral še malo potestirati vse skupaj.

Ostajate na smučeh Nordica?
Vsekakor, od Nordice dobim veliko podporo, vrhunski material. Vem, da dobro delajo, poglejte le Dominika Parisa ...

Ampak - v zadnji sezoni je samo Paris dosegal res vrhunske rezultate. Je pri Nordici v prednosti?
Ne. Dobim enak material kot on, morda se le kakšen model smuči malo razlikuje, kakovost pa je ista, ni razlike.

Kaj je bilo potem narobe v zadnji sezoni?
Gre za skupek več dejavnikov. Ne moreš na nekaj pokazati s prstom. Preveč dejavnikov je vključenih v vrhunski rezultat. Tehnično je bilo moje smučanje slabše, saj nisem imel hitrosti, taktično sem se slabo lotil nekaterih tekem ...

V enem od intervjujev ste mi povedali, da raje iščete hitrost kot popolnost. Očitno hitrosti zadnja leta ne najdete!
Nikakor ne uspem razviti tiste pravi hitrosti. Kot sem rekel, več dejavnikov je v ozadju. Saj veste, kako je, če se v zgornjem delu taktično narobe lotiš proge, potem to plačaš v preostalih treh četrtinah proge.

Ste šli že v sezono s slabimi občutki?
Ne, na treningih mi je šlo dobro, a tega nisem v smuku prenesel na tekmo. Na začetku se mi je morda malo zalomilo, ko je bil prvi trening v Lake Louisu soliden, na drugem sem hotel dodati, a sem dodal v napačno smer, smučal pregrobo. To me pogosto tepe, da si preveč želim in sem potem pregrob. In potem se je porušilo. Zapletlo se je pri samem smučanju in nisem več našel rešitve.

Res lahko samo en neposrečen trening tako poruši ritem? Saj vendar veste, da v Severni Ameriki nikoli niste blesteli ...
To je pač eden od detajlov. Ne vem, v Bormiu je bilo na drugem treningu spet boljše, s takšnim smučanjem bi lahko osvajal točke. Kot sem povedal, pa potem pravega smučanja nisem znal prenesti na tekmo.

V Hinterstoderju ste bili na zadnjem superveleslalomu sezone 18., kar je bil vaš najboljši dosežek zime. Zgodnejši konec sezone vam gotovo ni ustrezal ...
Škoda, da v Kvitfjelu ni bilo superveleslaloma in nekaterih treningov, to bi mi pomagalo. Želel sem, da se moje smučanje čim hitreje približa tistemu, kar sem znal. Moram bolj poenostaviti stvati.

Vas je zelo potrlo, ko ste v zadnji sezoni pogosto prišli v cilj in niste osvojili točk svetovnega pokala?
Sigurno je razočaranje, a toliko tega sem že dal skozi, da se hitro poberem. Nekaj časa si razočaran in jezen, ampak se hitro poberem in grem naprej.

Ste vedno mirni, ali pa kdaj brcate, preklinjate ...
Ne. Vem, da sem sam kriv za slab rezultat. V tistem trenutku je takointako prepozno, lahko pa se kaj naučim iz poraza in pripravim za naprej.

Analizirate, zakaj ni bilo uspeha?
Včasih še preveč.

Tudi zdaj, ko ste doma, še razglabljate, kaj je bilo narobe?
Pridejo dnevi, ko pozabim, kar ni slabo, pridejo pa tudi dnevi, ko veliko razmišljam in gledam posnetke. Ne moreš kar odklopiti že mesec dni po koncu sezone.

Telesno ste dobro pripravljeni, to poudarjajo tudi trenerji. So tu vseeno še kakšne rezerve? Bi bilo kaj bolje, če bi spet sodelovali z Andreo Massijem?
Težko je reči, kaj bi bilo bolje in kaj ne. Rezultati na tekmah so takrat bili boljši, to je res, ne vem pa, ali je bila tudi telesna pripravljenost boljša. Zdaj namreč testiramo pripravljenost, takrat je nismo. Nimam pa zdaj neke velike želje, da bi prišel Massi spet v slovensko reprezentanco, čeprav je velik strokovnjak, s Tino sta ogromno naredila ...

Kdo naj bo glavni trener za hitre discipline? Imate kakšne želje?
Načeloma je vseeno, kdo bo trener. Dovolj smo stari in dovolj imamo izkušenj! Potrebujemo nekoga, ki mu zaupamo, ki zna organizirati dobre treninge, ki zna analizirati ... Pripraviti se moramo pa takointako sami.

Zdi se, da Petru Penu na koncu niste več zaupali ...
Ne, jaz sem mu vedno zaupal. Ne vem, morda se po določenem času nasitiš drug drugega. Vedno sva imela s Petrom dober odnos, dobro sva sodelovala do konca.

Tudi on je trpel, ker ni bilo rezultatov ...
Vsi smo trpeli. Najbolj trpi tekmovalec. Vsekakor pa nikomur, ne trenerjem ne serviserjem, ni lahko, če ni rezultatov.

Je sploh kakšna svetla točka v minuli sezoni?
Velika svetla točka je, da sem zdrav in da se lahko normalno pripravim na naslednjo sezono. Svetle točke ... nekaj jih je bilo, ampak - to so bolj blede svetle točke.

Ste sploh prišli kdaj v cilj in si rekli, to je bila pa končno nečemu podobno.
Če bi bilo tako, potem bi bil kdaj med deseterico ... Rekel sem si le, da je bilo to bolje ali pa da sem dal vse od sebe.

Kdo bo trener, ni tako bistveno, pravite. Kaj je potem ključno, da se krivulja obrne, kako se lotiti pripravljalnega obdobja?
Menim, da noben trener ne bo prišel s čarobno palico. Treba je delati. ...

... ampak saj pravite, da ste že zdaj veliko delali....
No, še naprej je treba delati. Razčistiti moram tako s seboj kot s trenerji, kakšne temelje postaviti, kje nadaljevati. To je to. Pa zaupanje je pomembno.

Bi želeli sodelovati s tujcem?
Ne, nimam te želje. Do konca aprila bo vse jasno. Na Smučarski zvezi zdaj analizirajo, se pogovarjajo, podrobnosti pa ne vem.

Filip Gartner je omenil, da ne trenirate na dovolj težkih progah oziroma v dovolj zahtevnih razmerah. Komentar?
Nekaj je gotovo na tem. Kje najti takšne proge, je pa druga stvar. Lahko je Avstrijcem in Švicarjem, ko imajo na vsakem vogalu teren, na vsakem drugem vogalu pa zahteven teren za trening hitrih disciplin. Slovenci se moramo prilagajati in izkoristiti to, kar imamo. Podobno tudi Norvežani in Nemci.

Ste torej že vnaprej v slabšem položaju?
No, po drugi strani se tega zavedaš in veš, da moraš izkoristiti vsak trening. Morda so oni bolj lahkomiselni. Vedno so plusi in minusi. Ni nujno, da je to slaba stvar.

Še enkrat: se je treba drugače lotiti treninga?
Ne vem, nimam odgovora. Lahko je to rešitev, morda psiha, taktika. Lahko gre le za en klik ... Govorimo o pol sekunde do sekunde, ki te loči do petnajsterice ali deseterice. Ko se začneš uvrščati tako visoko, ti lahko steče.

Še vedno sanjate o veliki stvareh, da boste denimo svetovni ali olimpijski prvak?
To pa vsekakor, tega je ogromno.