Konec tedna bodo alpski smučarji tekmovali v Kitzbühelu. Prenosi vseh tekem bodo na TV SLO 2. Najnevarnejši smuk na svetu, kjer so si že mnogi polomili kosti in vezi, velja za vrhunec sezone svetovnega pokala. Poglejte si samo posnetek norega veselja Thomasa Dressna (video desno), ki je lani "nažgal" vso konkurenco, in takoj vam bo jasno, koliko smučarjem pomeni zmaga v meki alpskega smučanja. Vsaj toliko kot naslov svetovnega prvaka. Med tistimi, ki bi kmalu dobili svojo gondolo v Kitzbühelu (ta čast je rezervirana za zmagovalce smuka), je Andrej Šporn, ki je bil leta 2010 drugi. Slavje mu je preprečil Švicar Didier Cuche, s petimi zmagami legenda Streifa.

Cuche preprečil zmago tako Millerju kot Špornu
Ko Šporna pobaramo, da imata z Bodejem Millerjem isto "težavo", namreč, obema je ravno Cuche preprečil zmago na Streifu, se samo nasmeji: "Vesel sem, da sem v tako dobri družbi. Ampak, veste, z 2. mestom sem super zadovoljen, takrat sem Streif odpeljal vrhunsko. Bolj me je grizla tista tekma dve leti pozneje, ko so smuk skrajšali in smo ga začeli s superveleslalomskega štarta. Še na Hausbergu sem imel okrog štiri desetinke prednosti, potem pa sem šel v loku preveč direktno in prišel v naplužen sneg, s tem pa izgubil hitrost. Zaradi te neumne napake sem se precej sekiral."

Udobje na štartu
Pojdimo z Andrejem Špornom po sloviti progi Streif od štarta do cilja. Že štart oziroma prostor na štartu je nekaj posebnega: "V Red Bullovem šotoru je za smučarje res poskrbljeno tako, kot mora biti. Na voljo so sobna kolesa, blazine in še nekatere naprave, da se lahko ogreješ, raztegneš mišice. Dobro, saj je v Garmischu na vrhu tudi koča, a ne ponuja toliko udobja. Drugi ekstrem je Lake Louise, kjer imaš kočo le v cilju, na štartu pa preprost šotor. Tisti ubogi 'gadafi' stoji tam, noter pa sta dva plinska grelca. Predstavljajte si, kako je bilo tam pred leti, ko je bilo minus 30 stopinj."

Čez najstrmejši del proge po zraku
Po štartu tekmovalca takoj čaka Mišnica, kjer je tudi največji naklon na celotni progi. Strmina je tam 85-odstotna, kar pa bolj kot tekmovalcem težavo predstavlja smučarjem turistom, ki po tistem (pogosto poledenelem) hribu uprizarjajo padce v slogu saj-ni-res-pa-je. Nekaj je gotovo: kdor tam pade na začetku hriba, se bo ustavil šele spodaj. In velika sreča je, če pri tem turist ne spodnese še nekaj drugih smučarjev, Šporn je v smehu povedal, da smukači teh težav nimajo: "Tam imajo težave le turisti in gledalci, saj smukači v tistih 60 metrih letijo po zraku."

Proga spet utrjena z vodo
Šporn opozarja, da utegne biti letos past - pod Mišnico: "Ogledal sem si (ponedeljkovo) tekmo evropskega pokala in opazil, da so pod Mišnico trije valovi, ki znajo biti zelo zahtevni. Tudi letos so sicer organizatorji progo utrdili z vodo, zdi pa se mi, da to ne bo eden najtežjih Kitzbühelov do zdaj. Bilo je že precej bolj brutalno. Saj to velja za vse letošnje smuke z izjemo Bormia. V Wengnu je bil Brüggli-S gladek kot še nikoli. Vedno smo morali tam smuči obrniti počez. Kdor je to naredil letos, je izgubil vsaj tri desetinke. Tudi ciljni S je bil lažji, je pa Čater tam smučal sijajno, vsa čast. Ko sem gledal tekmo, sem rekel ženi: Srečen sem, da nisem tam, bi bil 45."

V cilju Bormia "10 minut mrtev"
Kranjskogorčan (zadnja leta živi v Ljubljani), ki je kariero končal decembra 2017, želi povedati, da je bilo treba smuk v Wengnu odpeljati brez napake, saj je bila podlaga odlično pripravljena in, recimo temu, lahka. To nikoli ni bilo po njegovem okusu - ugajale so mu proge, kjer je bila podlaga nemirna, trda. "Nikoli nisem bil smučar z občutkom, ampak so mi ustrezale brutalne proge, kjer je bilo treba 'fajtati'. Bil sem hiter, vendar sem delal napake. Na progah, kjer so vsi delali napake, sem zato lažje naredil dober rezultat. Ena takšnih prog je bil tudi Bormio, čeprav v resnici te tekme nisem imel rad. Kako naj bi jo imel, če si bil v cilju 10 minut mrtev?"

Miller smučal kar po ograji
Nadaljujmo predstavitev Streifa. Pred prihodom na ravnino je v desnem zavoju treba biti zelo natančen, saj štejejo centimetri. To je leta 2008 najbolje spoznal Bode Miller (video desno), ki je kar nekaj metrov smučal po zaščitni ograji, a bil na koncu vseeno na zmagovalnem odru. Dolga ravnina za gledalce ni zanimiva, tekmovalci pa morajo tam znati drseti, sicer lahko precej izgubijo. Sledi zelo pomemben del proge. Andrej Šporn: "Trojni levi zavoj, preden prideš v 'Lärchenschuss', je eden ključnih, saj moraš tam odnesti veliko hitrosti do kmetije Hausberg." Tam pa smukače čaka nova past ...

Leta 1981 jo je skupil Križaj
Skok pri kmetiji Hausberg je že marsikomu odnesel sezono ali celo kariero, leta 1981 je tam padel Bojan Križaj, ki je šel na smuk zaradi kombinacijskih točk. Križaj se je pošteno potolkel, ne pa resneje poškodoval, saj je teden pozneje v Wengnu že zmagal. Pred tremi leti je bila po skoku na prelomnici Hausberg pred vhodom v prečni prehod vidljivost slaba, tako da se grbine niso videle. Med žrtvami proge je bil tudi Aksel Lund Svindal, ki je zaradi poškodbe kolena končal sezono. Tisto tekmo ima Šporn v slabem spominu, saj so jo zaradi varnostnih razlogov po številki 30, tik pred nastopom Šporna, prekinili, rezultati pa so bili veljavni.

Šporn si na štartu ni zatiskal oči
"To je bila velika svinjarija. Bili so zmenjeni že pri premoru po številki 22, da bo po številki 30 konec. Takoj so sneli zastavice z vrat, vedeli so, da je tekma po 30 nastopih regularna. Verjemite, marsikdaj so bili na smukih slabši pogoji. Problem je bil v tem, da je bila takoj za skokom na Hausbergu majhna grbina, kjer je bilo treba sicer že začeti naslednji zavoj, vendar je bilo treba pritisk na podlego izvesti šele po grbini. Kdor je to naredil na grbini, ga je vrglo." Šporn je na štartu spremljal številne padce: "Sem eden redkih, ki je pogledal padce, da sem videl, ali je napako naredil tekmovalec ali pa je kaj posebnega na progi. Vedno sem tudi želel, da mi trenerji vse povedo po resnici in mi ne olepšujejo dejstev."

Grozljiv padec Macartneyja leta 2008
Od Hausberga do cilja je napetost na vrhuncu. 50 tisoč gledalcev v cilju zadržuje dih, ko vidijo, kako se smukačem trese smučka v prečnem prehodu. "Smuči nimaš pod kontrolo in ne veš, kaj se bo zgodilo, kako ti bo odbilo smučko. To je borba do zadnjega in iskanje pravega ravnovesja. Držati moraš dovolj visoko linijo, da ujameš vrata, a hkrati ne preveč pritiskati na smuči, saj sicer ubiješ hitrost. Ko iz traverze obrneš smuči, te čaka še zadnji 'šus' do cilja. Zielschuss," še pravi Šporn. Hitrost tam lahko preseže 140 km/h. Koncentracijo je treba držati predvsem na zadnjem skoku, kjer je leta 2008 grozljivo padel Scott Macartney, saj je pristal na hrbtu in izgubil zavest.

Nekaj zanimivosti o smuku vseh smukov:
Smuk v Kitzbühelu prirejajo od leta 1931 (od leta 1937 na progi Streif) in je seveda v koledarju svetovnega pokala vse leta 1967.

Največji naklon je že nekaj sekund po štartu v zloglasni Mišnici: strmina je 85-odstotna (dobrih 40 stopinj).

Največjo hitrost, prek 140 km/h, smučarji dosežejo v ciljnem smuku ('Zielschuss').

Leta 2009 je zmagovalec Didier Defago smučal z rekordno hitrostjo 142,3 km/h.

Leta 1975 je šlo najbolj na tesno: zmagovalec Franz Klammer je le za stotinko ugnal Gustava Thönija.

Leta 1981 je (v želji, da bi v kombinaciji s slalomom dobil čim več točk in se tako vključil v boj za visoko skupno razvrstitev svetovnega pokala) na Streifu nastopil tudi Bojan Križaj. S številko 17 ga je na skoku pod kmetijo dvignilo v zrak in raztegnilo smuči. Padec je bil hud, ustavil se je šele kakšnih sto metrov nižje v zaščitni ogradi. Naslednji dan Križaj na slalomu ni nastopil, je pa teden pozneje štartal v Wengnu in zmagal v slalomu.

Leta 1981 sta ob Križaju na smuku nastopila še dva smučarja, ki sta bila izrazita "tehničarja": Ingemar Stenmark in Hans Enn. Stenmark se je odločil za zelo previdno smučanje in je v cilj prišel brez praske, toda z 10,72 sekunde zaostanka za zmagovalcem Stevom Podborskim. Načrt je uspel, Stenmark, ki je potreboval točke v boju za veliki kristalni globus, je bil v kombinaciji tretji.

Leta 1997 je Fritz Strobl 3,312 km dolgo progo odsmučal v času 1:51,58, kar je rekordni dosežek, vendar je treba poudariti, da je postavitev na nekaterih mestih v zadnjih letih bolj zaprta, tako da je čase malce nesmiselno primerjati. Andrej Šporn: "Materiali so vse boljši, tako da se postavitve malce zamikajo. Konkretno: po prvem vmesnem času, kjer je desni zavoj, in potem vhod v Steilhang, so bila leta 1997 vrata zamaknjena skoraj 10 metrov bolj noter v zavoj kot danes."

V Kitzbühelu ima na smukih največ zmag Švicar Didier Cuche, pet. Cuche je v Kitzu slavil tudi svojo prvo zmago v svetovnem pokalu (1998). Štirikrat je smuk s Petelinjega grebena dobil Franz Klammer.

Zadnji zmagovalec Streifa je Nemec Thomas Dressen, ki pa v soboto lanske zmage ne bo branil, saj si je na začetku decembra v Beaver Creeku strgal križne vezi in izpahnil ramo, tako je moral končati sezono.

Pogosto se zgodi, da organizatorjem nagaja veter, megla ali pa pomanjkanje snega. Ker gre za posebno tekmo, za spektakel vedno naredijo vse, tako da smo videli tudi že šprinterski smuk (z mnogo nižjega štarta) v dveh vožnjah.

Med letoma 1932 in 1961 so na pokalu Hahnenkamm tekmovale tudi ženske. Zadnja zmagovalka je bila Traudl Hecher, ki je zmago slavila še v slalomu (in seveda v kombinaciji).