27-letni štajerski smučar je po predlanski sezoni, ko je zmagal v svetovnem pokalu, z velikimi pričakovanji vstopil v olimpijsko sezono. Čeprav mu na tekmah svetovnega pokala ni šlo, je v Soči prišel vrhunsko pripravljen, a mu je v polfinalu sanje o medalji odnesel padec. Na novo sezono pravi, da je dobro pripravljen. Vajen je že, da pri Smučarski zvezi nima podpore, zato je izkoristil svoje trženjske spretnosti in unovčil svojo pojavo. Milijonar seveda ni, dobi pa vsaj toliko, da lahko financira sezono.

Medtem ko številni smučarji poleti ne morejo brez priprav na južni polobli, ste vi ostali v Evropi. Zakaj?
Ker so bile razmere za trening dobre, snega je bilo dovolj, tako da sem lahko v Zermattu, Saas Feeju in na Kaprunu naredil kakovosten trening oziroma testiranja.

Še vedno ste pri Elanu. Bodo imeli tudi letos smuči vaš podpis?
Moralo bi biti tako, ampak bi moral na podpis čakati dodaten teden. Raje so se več ukvarjali z drugimi lastnostmi smuči, grafika pač ni tako pomembna. Bom že sam dodal podpis, če bo treba.

Koliko se smuči za smučarski kros razlikujejo od običajnih smuči za alpsko smučanje? So sploh na prodaj?
Naše so precej podobne tekmovalnim veleslalomskim smučem, se pa ta model smuči prodaja po različici za rekreativne smučarje. Tudi Ferrari ne prodaja formule, s katero tekmuje Alonso. Takšne smuči bi bile ne nazadnje smrtno nevarne. Že tako imaš na Krvavcu frajerje, ki dajo čelado gor in žgejo do konca, pa še zaviti ne znajo.

Sezona se začne decembra in časa za priprave imate še dovolj. Že pogrešate sneg?
Ne, ker ga gledam celo poletje, se pa veselim tekem. Pred mano je še dober mesec treningov. Zdaj bom večinoma na smučiščih v Avstriji, odvisno pač od razmer.

Lani vam na začetku sezone ni šlo, ste pa potem do Sočija ujeli pravo formo. Bo tokrat drugače ali pa boste mislili zgolj na svetovno prvenstvo v Kreischbergu?
Če bi gledali moje pretekle rezultate na prvih tekmah sezone, bi pomislili, da nima smisla, da sploh tekmujem. Na začetku sem slab, potem pa vedno boljši. Pred prvo tekmo so vedno velika pričakovanja, meni pa se zdi pač - tekma kot tekma. Sem kot motor na dizelski pogon. Potrebujem malce dlje, da vžgem in se ogrejem, a mi gre potem dobro.

Ste po Sočiju, kjer vam je padec preprečil boj za olimpijsko medaljo, še veliko razmišljali o izgubljeni priložnosti?
Ne. Morilo bi me, če bi bil šesti, ker ne bi dal vsega od sebe, tako pa vem, da sem storil vse, kar sem moral. Šel sem na zmago, in jasno, da si potem na meji, ali ti uspe, ali pa spokaš. In tako se napaka hitro zgodi.

Vrhunec sezone bo 25. januarja, ko bo tekma svetovnega prvenstva v Kreitschbergu v Avstriji. Proga tam ni prav težka, kajne?
Ni skokov in je bolj dolgočasna, tako da za gledalce ne bo takšnega spektakla kot v Sočiju, kjer je tekma res divja. Tisti teren gotovo sodi med "top tri". Kakor koli, svetovno prvenstvo bo vrhunec sezone in seveda bi počasi že rad dobil medaljo na velikem tekmovanju.

Zakaj ste v pripravljalnem obdobju več trenirali skoke? Se vam zdi, da je bila to do zdaj vaša hiba?
Sploh ne, ampak z leti imaš nekako več spoštovanja do te prvine in se ti zdi, da je treba več trenirati. Ko si mlad, pač skačeš neobremenjeno, ko si starejši, pa želiš še malo potrenirati. Za svoje dobro.

Smučarska zveza za smučarski kros nima veliko posluha. Koliko ste v tej sezoni dobili od SZS-ja?
Niti centa. Nič. Za zdaj je edina njihova funkcija ta, da me prijavljajo na tekme. Niti pogodbe mi še niso dali za novo sezono.

No, opremo verjetno vendarle dobite. Vsaj bundo ...
Sem jo dobil, a ne od zveze. Sam sem si jo "zrihtal". So me pa res klicali s SZS-ja, da povem številko noge, da bi dobil nogavice, pa še kapo in šal. Za zdaj tega še nisem dobil. Vse skupaj se mi zdi zelo komično. Kaže, da nisem dovolj dober zanje.

Morda bi lahko na SZS-ju tudi prilagodili datum predstavitve zimskih športnikov pred novo sezono. Prejšnji ponedeljek v Sori pri Medvodah namreč ni bilo niti vas niti Tine Maze niti Roka Marguča.
Morda pa taktično načrtujejo termin, da si zližejo rane (smeh).

K sreči imate osebnega pokrovitelja ...
Seveda, sezono gradim na osebnih pokroviteljih, si pa zato ne morem privoščiti večje ekipe s kakšnim fizioterapevtom. Imam Elanovega serviserja, medtem ko si trenerja plačam.

Tujega, kajne?
Ja, švicarskega, ki trenira tudi Švicarko Fanny Smith in Čeha Tomaša Krausa. Imamo se fajn, je neka svežina v pripravah.

Poleti ste menda priprave spet precej popestrili s pomočjo kolesa oziroma motorja ...
Ravno včeraj (v nedeljo) sem šel v Radlje v park in smo malo skakali. Bil sem tudi v ZDA. Spet sem šel do kolegov, do Errola Kerra, ki je vozil za Jamajko na olimpijskih igrah v Vancouvru, in Trevorja Riciollyja. Drugič sem bil tam, kar je dobrodošlo, da se umaknem iz Maribora oziroma spremenim okolje. Več kot s kolesom sem se vozil z motorjem, tudi po zadnjem kolesu. Dobro sem se naučil.

Torej lahko po zadnjem kolesu prevozite več sto metrov?
Ko se enkrat uravnotežiš, se voziš, kolikor časa želiš. Ne vem, zakaj imam spredaj sploh še kolo. Pa tudi pri pnevmatikah privarčuješ, saj menjavaš samo zadnjo (smeh).

Kaj pa feferoni, vaš nepogrešljiv del zajtrka? Ste že poskusili tiste prijateljeve, ki jih goji?
Aha, od fotografa Roka Laha. Joj, on goji najmočnejše feferone in čilije. Že če ga gledam od daleč, me pečejo oči. To je preveč divje! Kdor bi bil na tekmi tako divji, bi zagotovo zmagal. No, mogoče je pa to ideja, kaj vzeti pred tekmo (smeh), a za zdaj raje ostajam kar pri klasičnih feferonih, vloženih.