Bojan Križaj bi si še kako želel razpoloženja iz svojih tekmovalnih časov, ko je Slovenija dihala z junaki na belih strminah. Foto: RTV SLO
Bojan Križaj bi si še kako želel razpoloženja iz svojih tekmovalnih časov, ko je Slovenija dihala z junaki na belih strminah. Foto: RTV SLO
Andrej Jerman
Lani je slovensko smučanje vlekel Andrej Jerman. Če bi letos ponovil predstave in bi se mu pridružil še kdo od reprezentančnih kolegov, bi pokrovitelji lažje razvezali mošnjiček. Foto: Reuters

Konkretno ne bi delal glavobola drugim, številke so velike, tako ene kot druge. Smučarija je na splošno tako organizirana, da zahteva veliko denarja. Brez vrhunskih rezultatov bo to velik problem tudi v prihodnje.

Intervju z Bojanom Križajem
Križaj o finančnih težavah



Rezultatska suša pač pomeni tudi manj sponzorske radodarnosti. Križaju glavobole povzroča predvsem "luknja", ki je nastala po umiku generalnega sponzorja Wiener Städtische. Čeprav Tržičan v intervjuju ni želel govoriti o številkah, gre za približno 400.000 evrov primanjkljaja od skupno 2 milijonov evrov načrtovanega proračuna za letošnjo sezono. Pogajanja za zakrpanje te "luknje" še potekajo.

Glede na to, da je uspešnost vaše službe precej odvisna od izidov naših smučarjev, verjetno s prvima tekmama v Söldnu niste zadovoljni?
Tvoja ugotovitev vsekakor drži. Če bi imeli svetovne prvake, olimpijske zmagovalce, zmagovalce tekem svetovnih pokalov, bi bilo veliko lažje zbirati denar in sponzorska sredstva, animirati industrijo in opremljevalce, da bi šli z nami v projekt slovenskega smučanja.Tako pa samo upamo, da bo nadaljevanje sezone bistveno boljše kot začetek. Nekaj imen, ki vzbujajo optimizem, vsekakor je, ekipa pa še ni taka, kot bi si jo želeli.

Ste se s smučarji po Söldnu kaj pogovarjali?
Dejstvo je, da prva tekma še ni znak za alarm, da je popravnih izpitov v sezoni ogromno. Letos je načeloma zatišje, ni tekem svetovnega prvenstva, ni olimpijsko leto, tako da je nekaj več svobode oziroma se lažje diha. Res pa je, da moramo to vzeti kot sezono za pripravo mlajše generacije. Da na podlagi naših izkušenj pripravimo "tim", ki bo po naših napovedih, tako kot smo si zadali, smo obljubljali medijem in navijačem, eksplodiral na olimpijadi v Vancouvru leta 2010.

Potem ko je zavarovalnica Wiener Städtische že lani napovedala, da ne bo podaljšala pogodbe, je slovensko alpsko smučanje letos ostalo brez generalnega sponzorja. Zakaj so se Avstrijci tako odločili? S čim so bili nezadovoljni, z zvezo, izidi ali s čim tretjim?
Dosegli so svoj cilj, postali so prepoznavni na slovenskem trgu kot nova zavarovalnica. Njihov "brand" je skočil iz anonimosti tudi zaradi smučarskih rezultatov. Menili so, da je tega prepoznavanja dovolj. Hočejo drugi način tržnega poslovanja, kar pa jim mi skozi našo ponudbo ne moremo zagotoviti.

Kaj v finančnem smislu pomeni izguba generalnega sponzorja?
Za zdaj je to kar luknja, ki mi dela glavobol. Verjamem pa, da bomo našli še nekoga. Pogajanja še tečejo, ne glede na to, da se je sezona začela. Na neki način bomo morali to zakrpati. Sicer smo naredili tudi že črn scenarij, po katerem bi morali narediti določene reze, a verjamem, da tekmovalci tega ne bodo občutili.

Koliko denarja imate zbranega zdaj in kolikšna je ta "luknja"?
Konkretno ne bi delal glavobola drugim, številke so velike, tako ene kot druge. Smučarija je na splošno tako organizirana, da zahteva veliko denarja. Brez vrhunskih rezultatov bo to velik problem tudi v prihodnje.

Ob prihodu na čelo smučarskega sklada marca lani ste dejali, da načrtujete vsako leto dvig proračuna za pet odstotkov. Kje tiči glavni razlog, da vam letos ni uspelo?
S prvim vprašanjem ste že odgovorili na to. Dejstvo je, da je pogojeno s športnim rezultatom in dogajanjem okoli tega športa. Če tega ni, sponzorji zategnejo ročno zavoro.

Nam lahko zaupate, s katerimi podjetji v Sloveniji ste se pogovarjali o generalnem pokroviteljstvu in kje se je zataknilo?
Mislim, da to ne bi bilo fer do podjetij, ki že tako ali tako vlagajo veliko v šport. Teh stvari ne nameravam dati na mizo, ker bi si marsikje zaprl vrata. Treba je biti dober pogajalec, imeti kakšen taktičen nasvet od ljudi, ki so stari mački v tem poslu, kot aduta, tako da upam, da razumete moj položaj.

Kakšni so vaši pogoji, da podjetje postane generalni pokrovitelj? Koliko denarja mora prispevati?
Mi imamo samo vrečo, ki jo moramo napolniti z denarjem, da lahko peljemo cilje in program. Ali je tisto, kar manjka, generalno ali zlato sponzorstvo, to ni pomembno. Želel bi si nekoga, ki bi dobesedno držal roko do konca ciklusa nad nami.

Boste generalnega pokrovitelja iskali v tujini ali se boste osredinili na slovenska podjetja?
Načeloma ne igra nobene vloge, odkod prihaja. Mrežo imamo razpredeno tako v tujini kot doma.

Kaj pa drugi pokrovitelji? Vam stojijo ob strani ali je kdo želel prekiniti pogodbo?
Z vsemi imamo podpisano pogodbo do leta 2010. Težko je pa zadržati nekoga, če bi hotel odstopiti. A za zdaj so vsi zadovoljni z našim delom, vidijo perspektivo v naših mlajših generacijah in verjamejo, da bomo dosegli tisto, kar smo si zadali.

Kaj lahko rečete po letu in pol na tej funkciji? Ste pričakovali lažje delo?
Vsekakor.

A. V./M. R.

Konkretno ne bi delal glavobola drugim, številke so velike, tako ene kot druge. Smučarija je na splošno tako organizirana, da zahteva veliko denarja. Brez vrhunskih rezultatov bo to velik problem tudi v prihodnje.

Intervju z Bojanom Križajem
Križaj o finančnih težavah