"Trdo smo delali. Za nami je 32 dni na snegu, trenerji so imeli od 12 do 16 ur dela na dan, serviserji še kakšno uro več. Naredili smo 150 smukaških kilometrov, trenirali smo vse discipline, malo manj slalom, ki ga bo del fantov treniral več v oktobru in novembru. Urnik fantov je bil videti tako, da so šli ob 6. uri na avtobus, na terenu so bili od šest do sedem ur, nato kosilo, pa dve uri kondicije in videoanaliza. Ta projekt je bil finančno vreden 100 tisoč ameriških dolarjev, ki ji hočem upravičiti z rezultati," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal odgovorni trener za hitre discipline Peter Pen, ki je vesel, da sta v novi sezoni na treningih tudi nova pomočnika Gašper Markič in Matjaž Marušič: "Mislim, da smo zdaj organizacijsko in glede drugega primerljivi z drugimi."

Zdaj jih čaka "neusmiljeni" Andrea Massi
Pen je poudaril odlične priprave in dobro vzdušje: "Letos so imeli fantje pomlad in poletje bistveno mirnejši kot v minulih letih, tako da so se lahko posvetili temu, kar je njihova osnovna prvina." Na pripravah so sodelovali veterana Rok Perko in Andrej Šporn ter predstavniki mlajšega rodu Miha Hrobat, Klemen Kosi, Martin Čater, Štefan Hadalin, ki so si tudi z nastopi na tekmah južnoameriškega pokala skušali izboljšati svoje štartne številke. Prvo ime ekipe je Boštjan Kline, ki je v pretekli zimi navdušil z dvema drugima mestoma, na smuku v Garmischu in superveleslalomu v Hinterstoderju. Reprezentante zdaj čakajo kondicijske priprave pod taktirko Andree Massija, nato sledijo obiski avstrijskih ledenikov ter novembra vnovičen odhod čez Atlantik, kjer bodo konec novembra prve tekme svetovnega pokala v hitrih disciplinih.

Podlaga kot v svetovnem pokalu
Rok Perko je bolj kot ne že pozabil na vse poškodbe, ki so mu grenile kariero: "V Čilu smo imeli skoraj štiri tedne sonca, kaj takega se še ni zgodilo. Imeli smo nizke in visoke temperature, tako da nas je malo skrbelo za sneg, a se je vse uskladilo, podlaga je bila do konca vrhunska, celo na ravni svetovnega pokala, kar se tiče ledu." Boštjan Kline je imel nekaj težav z visoko nadmorsko višino: "V teh šestih letih, od kar sem bil prvič tam, sem dobil nekaj izkušenj s to višino. Proti koncu je bilo že kar naporno, zjutraj sem se že težje zbujal. Nekako sem se moral aktivirati za vsak teden posebej." Kako koristen je bil trening v Čilu, pa kažejo besede Mihe Hrobata: "Bilo je super, trening je bil vrhunski in mislim, da smo presegli cilje. Sploh pri sebi vidim, da mi je to manjkalo v preteklih letih."