Janez Dekleva je dobil veliko podporo delegatov, čaka pa ga ogromno dela. Foto: MMC RTV SLO
Janez Dekleva je dobil veliko podporo delegatov, čaka pa ga ogromno dela. Foto: MMC RTV SLO
Športni izziv: Težave slovenskega alpskega smučanja

48-letni Dekleva je dolgoletni predsednik Smučarskega kluba Alpetour Škofja Loka. Po avgustovskem nepreklicnem in tudi nepričakovanem odstopu Jureta Koširja z mesta predsednika odbora in zbora alpskih disciplin je alpski zbor moral izbrati novega prvega moža najvišjega organa panoge za alpsko smučanje, ki ga sestavljajo predstavniki klubov in društev.

Od 97 glasov iz 32 klubov je Dekleva na tajnih volitvah prejel 70 glasov, njegov protikandidat 43-letni Borut Hrobat, nekdanji predsednik smučarskega kluba Triglav iz Kranja, trenutno pa vodja projekta Nacionalnega šolskega in športnega centra Kranj, pa 27.

Alpsko smučanje ena najbolj podhranjenih športnih panog v Sloveniji
Pred glasovanjem sta kandidata imela priložnost zbranim delegatom predstaviti programa, rdeča nit katerih je bilo opozarjanje na slabo komunikacijo in ne najbolj posrečeno epizodo s samoprispevkom tekmovalcev 5.000 evrov za novo tekmovalno sezono. "Moja ocena je, da ni razloga, da bi v tem trenutku menjali temeljne dele že sprejetih usmeritev za nadaljnji razvoj alpskega smučanja za obdobje 2010-2014. Pomembno je, da damo poudarek izpeljavi zastavljenih ciljev in ureditvi odnosov," je poudaril Dekleva, mednarodni tehnični delegat za alpsko smučanje, ki se je uveljavil tudi kot vodja odmevnega mladinskega smučarskega tekmovanja za pokal Loka.

Dekleva je prepričan, da je alpsko smučanje ena najbolj podhranjenih športnih panog v Sloveniji, kar sklepa tudi na podlagi tega, da v Sloveniji, razen Kranjske Gore in Maribora, tako rekoč ni ustreznih poligonov za treninge alpskega smučanja za vse starostne kategorije. Po njegovem mnenju bi kazalo pripraviti tudi program temeljnega in nadaljnjega usposabljanja za kakovostne trenerje alpskega smučanja.

Člani alpskega zbora so izrazili tudi ostro nasprotovanje morebitni odpravi dolgoletnega razpoznavnega znaka Slovenske smučarske zveze, in sicer stilizirane podobe Bloškega smučarja. Za promocijske namene je namreč izvršilni odbor zveze na podlagi spremenjenega člena statuta pred kratkim soglasno potrdil uporabo za predstavnike klubov in društev spornega znaka snežinke. Člani zbora panoge so prepričani, da takšen znak ne more predstavljati zveze s tako dolgo tradicijo, kot jo ima slovenska.

Na izrednem zboru so povsem na koncu dotaknili tudi izredno žgočega vprašanja, ki se nanaša na nov dogovor z alpskimi smučarji, s katerimi bi presekali gordijski vozel glede spornega prispevka za izvedbo priprav na novo sezono. Slednjega je junija ob potrjevanju novega finančnega načrta potrdil prav alpski zbor s še starim predsednikom na čelu, a nato požel silovito nasprotovanje tekmovalcev.

Jerman opozoril na težave
Predsednik smučarske stroke Vlado Makuc, ki je zaradi v tujini službeno odsotnega Tomaža Lovšeta vodil izredni zbor, je povedal, da tekmovalci ne bodo prispevali predvidenih 5.000 evrov pavšalno, temveč glede na stanje proračuna svoje ekipe (tehnične discipline, smukači ...), ko se bo pokazalo, da je takšen način financiranja potreben. Tekmovalcem bodo tako ponudili v podpis spremenjene pogodbe.

Zbora so se udeležili tudi trije člani A-ekipe Andrej Šporn, Mitja Valenčič in Rok Perko. Na seji so prebrali tudi pismo smukača Andreja Jermana, ki je opozoril, da marsikateri tekmovalec ne zmore plačati takšnih dodatnih stroškov, ki lahko znesejo veliko več, tudi do 15.000 evrov.

Športni izziv: Težave slovenskega alpskega smučanja