Janez Šmitek je smučarski trener že od leta 1964, s koncem leta pa odhaja v pokoj. V slovenskem smučanju je pustil viden pečat. Nazadnje je bil trener moške reprezentance v olimpijski sezoni, nato so tekmovalci zahtevali, da zaradi slabih medsebojnih odnosov odide. Kje je bilo jedro spora, kakšen je trenerski poklic in kako dobri organizatorji tekme svetovnega pokala so Kranjskogorčani, je med drugim razmišljal v intervjuju za Val 202 - seveda spet brez dlake na jeziku.

Koširja popeljal do zmage v Kitzbühlu
Šmitek je Jureta Koširja v sezoni 1998/99 popeljal do dveh zmag na tekmah svetovnega pokala. Suvereno je slavil v Kranjski Gori in tudi v Kitzbühlu, lahko pa bi bil najboljši še na wengenski klasiki (vodil je po prvi vožnji, nato padel pred ciljem) in v Schladmingu. Če je bil Košir konec 90. let pobudnik za Šmitkov prihod, je bil po olimpijskih igrah v Torinu tisti, ki je s sotekmovalci v izjavi za javnost predstavil kritičen pogled na delo glavnega trenerja, ki je moral nato oditi.

Burleska za trenerje
Najudarnejšo izjavo je dal Šmitek po tekmah na Japonskem. Takrat je za Radio Slovenija povedal: "Reči je treba bobu bob. Pri dokaj lahkih vratih so po vrsti izpadli Dragšič, Vajdič, Grubelnik je naredil napako in pozneje odstopil, Šporn in Gorza. Fantje so tujim trenerjem, ki so stali tam, pripravili burlesko in so se 'fajn' nasmejali. Vrhunski šport je za profesionalce, naši se obnašajo kot amaterji. Če hočejo nadaljevati kariero, naj jo na svoje stroške."

Košir hitro vrgel puško v koruzo
Danes Šmitek komentira, da imajo tudi trenerji čustva: "V opravičilo tekmovalcem je treba povedati, da je bila proga res slaba. Toda bil sem jezen, ker so jo ne le organizatorji, ampak tudi fantje vzeli z levo roko. Ta izpad je bil res smešen!" V tisti zimi mu je Jure Košir zameril, ker ga ni uvrstil v olimpijsko slalomsko ekipo. "Če bi bil pravi tekmovalec, bi šel nato na Japonsko in na tekmah svetovnega pokala poskušal dokazati, da sem se zmotil. Toda ne, olimpijski slalom je bil v nedeljo, on je v torek objavil, da končuje kariero!"

Boj se odsluženih tekmovalcev!
Prepričan je, da je Košir predolgo vlekel kariero: "Resnica, ki velja za vse trenerje, je: boj se odsluženih tekmovalcev. Ob koncu kariere vedno izgovore za neuspeh iščejo zunaj sebe. Tekmovati moraš, dokler imaš motiv in si upaš. Starejši imajo druge interese, imajo družine, zidajo hiše, niso več samo pri smučanju. V življenju je treba znati nehati, zato se tudi jaz umikam od organizacije tekem pokala Vitranc in bom odslej le svetovalec vodje tekmovanja."

S Koširjem ne govorita
Mu je Košir oprostil, da je ostal brez petih olimpijskih iger? "Ne vem, od takrat se ne pogovarjam več z njim. Užaljen sem, ker je govoril neresnice. Rekel je, da Šporna nismo namensko pripravljali na igre in da ni imel nič treninga hitrih disciplin. Lahko mu tudi oprostim te izjave, čustva so bila močna. Pozneje sem razmišljal, da mu ni bil cilj rezultat, ampak le nastop na petih igrah. Tudi danes bi dal Aleša Gorzo v ekipo, čeprav sta bila oba slabša od preostalih treh."

Norca se dela iz svojega talenta!
V sporu je bil tudi z Gorzo: "Do Gorze sem bil kritičen, ker je eden največjih talentov, kar jih je imela Slovenija, a se dela norca iz svojega talenta. Vsaj takrat se je. Danes se mi zdi, da je dozorel in da je v hitrih disciplinah, zlasti v superveleslalomu, mojster, ker ima fantastičen pregled terena in v določenih razmerah je res izreden." Prepričan je, da so naši tekmovalci zelo hitro zadovoljni: "So mali igralci, zato je treba z njimi delati strožje. Uspešen je lahko le trener diktator. Zlasti v veliki skupini sicer tekmovalci vodijo igro!"

Trd je trenerski kruh
Šmitek meni, da je bila narejena strahotna napaka, ker je bilo takrat v ekipi preveč (devet) smučarjev: "Ne moreš delati z vsakim posebej. To je tako, kot pastir, ki pase ovce ... Treba je delati individualno, eden ali dva na enega trenerja. Tako pa je bila skupina nehomogena in to ni bilo dobro." Priznava, da ni bil med najbolje plačanimi. Po sezoni je imel precej ponudb, tudi iz ZDA, a zaslužek ne bi bil dosti boljši. "Le Avstrijci dobro zaslužijo. Ta posel ni zlata jama!"

Vitranški veleslalom lepši od Gran Rise
Tudi kot vodja Pokala Vitranc je vedno zahteval maksimum in nikoli ni maral polovičarstva. "Organizacija svetovnega pokala je izjemno težka, a to je užitek delati, v tem času se je spletlo toliko znanja. Teren za veleslalom je v Kranjski Gori eden najlepših na svetu. Proga se mi zdi boljša kot v Alti Badii. V težkih pogojih znamo tekmo organizirati najbolje na svetu: Kaj sem doživel na Japonskem! Katastrofa! V Park Cityju tudi niso imeli pojma, pa so tekmo izvedli!"

Švicarjem je včasih težko kaj dopovedati
Brez prostovoljcev si bojev na podkorenski strmini ne bi mogli zamisliti: "Brez njih ni alpskega smučanja. Kje boste dobili 500, 700 ljudi, od gasilcev, reševalcev do kontrol, teptalcev ... Včasih je bilo lahko dobiti dopust. Podjetja zdaj več ne dajo delavcev in morajo smučarski navdušenci vzeti dopust. To delo je zato treba bolj spoštovati. Potem pa pride predstavnik FIS-a Hans Piren, ki je po poklicu kuhar, pa ti pamet soli, kot na primer lansko leto. Kot vodja tekmovanja sem sicer vse požrl, ampak sem bil na meji, da mu povem svoje. Tudi za to se poslavljam. Včasih je kakšnemu Švicarju težko kaj dopovedati!" Se morda starosta slovenske smučarije v prihodnosti vidi v politiki? "Ne, človek z mojim značajem ni za politiko!"

T. O.