ilip Flisar se je nove sezone lotil z nekoliko spremenjenim načinom treninga. Bolj kot količini se želi posvetiti kakovosti, pri tem pa je zaveznike našel v italijanski reprezentanci.

"Odlično mi gre. Če je to kriza, naj kar traja," nam je v svojem šaljivem slogu povedal včeraj, ko smo ga poklicali na italijanski ledenik Stelvio, kjer je končal drugi sklop priprav na snegu. Za kondicijo se ni treba bati. "Pohorski šunki", kot je po lanskem naslovu svetovnega prvaka v Kreischbergu poimenoval svoji nogi, je na napore smučarskega krosa privajal tudi s kolesom, pri čemer se je udeleževal tekem na najvišji ravni.

V Stelviu ste končali drugi večdnevni sklop treningov na snegu. Kako vam gre, je bilo vreme dobro?
Vreme ni bilo slabo, naredili smo zelo kakovosten petdnevni trening. Smo zelo prilagodljivi, zjutraj, na primer, smo trenirali veleslalom ali superveleslalom, popoldne smučarski kros. Postavili smo dve progi za kros in šlo mi je zelo dobro. Skratka, če je to kriza, naj kar traja.

Manj kot dva meseca sta do začetka sezone v smučarskem krosu, vi pa ste opravili šele drugi snežni trening. Ni to nekam malo?
Kasneje sem začel priprave, prvič sem bil na snegu šele sredi septembra, ko sem opravil devetdnevni trening, ampak prej so bile razmere zaradi vročega poletja tako in tako slabe. Želim se bolj posvetiti kakovosti kot količini. Vse je za zdaj super, poleti mi je kolo zelo koristilo, saj sem tekmoval v gorskokolesarskem spustu in v disciplini BMX.

Zakaj ste toliko trenirali s kolesom?
Specifika športa je dokaj podobna, kar se tiče skupnih startov, prerivanja, skokov. Vpliva na samozavest, tudi kondicijsko pripomore k boljši pripravi. Sem odlično pripravljen, s poškodbami nisem imel nobenih težav.

Ste tudi v vsakdanjem življenju tako tekmovalni, kot ste na smučeh ali na kolesu?
Sem, ampak v mejah normale. Ni, da bi se šel z malimi otroki med dvema ognjema in jim v glavo nabijal žogo. V vsem, kar počnem, želim biti dober in iz vsega potegniti največ. To je moja primarna lastnost, ki me je pripeljala do sem, kjer sem.

Lani niste dobro začeli sezone, kar pa na koncu ni bilo pomembno, saj ste postali svetovni prvak. Boste že na uvodu pripravljeni, da stopite na zmagovalni oder?
Letos je moj glavni cilj, da najdem stabilno ekipo, stabilno okolje, v katerem bom lahko normalno deloval. Da ne bom pod stresom. Da se ne bom bal, da bi se, na primer, kdo poškodoval v ekipi in bi se mi logistično vse podrlo. To sezono, ko je samo svetovni pokal, želim postaviti dobro osnovo za naprej. Tudi, če kje malo kiksnem. Hočem zvedeti, kaj je potrebno, da imam dobro ekipo do olimpijskih iger. To mi je pomembneje kot to, da sem dober na ne vem koliko tekmah. No, jasno, vse to delam tudi s tem namenom, da sem konstantno dober.

Bodo pokrovitelji razumevajoči, če bo kdaj kakšen slabši rezultat, ki pa bo vseeno neko novo spoznanje na poti do olimpijskih iger 2018?
Gledam dolgoročno, v mislih imam predvsem olimpijske igre, želim si seveda medalje. Tudi pokroviteljem je bolj v interesu, da dobim olimpijsko kolajno, kot pa da zmagam v svetovnem pokalu.

Prav s pokrovitelji imate v jesenskih dneh precej dela. Kako naporno je to?
Veliko snemanj imam, veliko opravka, povezanih z opremo. To je pač moje delo. Kdor ne dela, naj ne je. Vsaj lačen ne bom (smeh). Zase sem poskrbel s svojimi zgodbami, ki jih peljem naprej.

Ali Elan še prodaja smuči za kros z vašim imenom?
Ta model še vedno obstaja, zdaj so ga nadgradili. Nasploh sem s sodelovanjem z Elanom in s serviserjem zelo zadovoljen.

Ker prihajate iz Štajerske: imate morda tudi svojo znamko vina?
Imam, vendar tega ne promoviram prav veliko. Moj nekdanji trener Dušan Javnik in njegova sinova, s katerima smo včasih skupaj smučali, so zelo dobri vinogradniki. Imajo edicijo Filip Flisar. Omejena serija. Ni tako drago vino, je pa zelo dobro.

Idealno za poslovno darilo, kajne?
Točno to. Grem kam, ne vem, na smučanje, kakšen lastnik hotela ti naredi uslugo in mu daš steklenico vina. Tako se ta kultura širi po svetu.

Dobite v tujini pri hotelirjih kakšen popust na račun svoje pojave?
Včasih pa res kje dobim ceneje. Letos prav zato tudi izkoriščam italijansko ekipo, saj veliko treniramo v Italiji na Stelviu.

Vam ustreza, da trenirate z Italijani?
Vsekakor. V kakšnem švicarskem ali nemškem režimu se ne bi znašel, Italijani pa so bolj sproščeni. Z njimi lahko opravljam kakovostne treninge, imajo pet tekmovalcev in dve tekmovalki.

Kako komunicirate?
Pol angleško, pol italijansko. Italijansko nekaj že znam, do konca sezona pa se bom poskusil naučiti bolje, da se bomo potem pogovarjali samo v italijanščini.

Tekme svetovnega pokala bodo tako v Severni Ameriki kot tudi Evropi in Aziji. Bo zelo naporno?
Urnik so res sestavili neumno. Kdor ga je delal, bi se moral malo zamisliti. Veliko bo potovanj. Januarja letimo v Kanado v Nakisko, februarja na Švedsko in v Južno Korejo, marca v Squaw Valley v ZDA.

Še dobro, da vam ob strani stoji tudi partnerka Indira, h kateri se po potovanju najraje vrnete ...
Dokler jo ti zadovoljiš z ljubeznijo, bo vse vračala. Saj veste, kako pravijo: Baba srečna, vsi srečni.

Vam vse pospravi, opere, zlika ...?
Noče vsega, ker je upornica. Včasih moram sam kdaj prijeti za likalnik.

Dolgčas vam očitno nikoli ni, kajne?
Večinoma ne. Razen, ko sem na vlečnici sam na sidru. Ali pa, če sem v bolnišnici v čakalnici.