je pod žgočim soncem prebil Filip Flisar na stadionu, da bi se čim bolje pripravil na sezono, v kateri bo šel takoj na zmage, saj ni več "dizel", in kot pravi, raje 'kresne kot dvotakter'.

Flisar je poleti dopolnil 30 let, izkušenj mu ne manjka, v bogati zakladnici lovorik pa mu manjka olimpijska medalja. Priložnost, da jo osvoji, bo imel februarja v Južni Koreji. V intervjuju nam je brkati Mariborčan zaupal, kako je treniral, kako preživel poletje in kakšne spomine ima na olimpijske igre v Vancouvru in Sočiju.

Vaš cilj v novi sezoni je jasen: dobiti želite olimpijsko medaljo. Povejte še, kakšen je načrt, da se to zgodi?
Načrt je takšen ... da ne spreminjam načrta v primerjavi z lani. Najbolj tvegano je zadnje leto pred olimpijskimi igrami nekaj spreminjati. Od Sočija do zdaj sem spoznaval, kaj je najbolje glede treningov in ekipe oziroma kaj mi najbolj ustreza, da dosežem cilj. Lani je dobro funkcioniralo. Vmes sem imel pač težave z boleznijo, ampak - načeloma sem bil dobro pripravljen, ekipa je delovala in ničesar ne spreminjam. Skratka, mislim, da smo lani že vse skupaj tako dobro dodelali, da vse 'špila' in tudi letos sem treniral dobro, torej veliko in kakovostno. Pripravljen sem bolje kot kadar koli. Jasno, to ni garancija za uspehe, je pa dobra popotnica.

Večina športnikov pred sezono govori, da je pripravljena bolje kot lani. Kako to veste?
Če si močnejši in eksplozivnejši, se to da izmeriti. In jaz sem tako eksplozivnejši in močnejši. Jasno pa je, da je primarna stvar pri smučanju sama tehnika. En del sem torej izboljšal, zdaj sledi še smučanje.

Poleti ste bili pogosto na atletskem stadionu. Kaj bi trenirali, če bi bili atlet?
Verjetno tek na 400 metrov, ker je to disciplina, ki traja približno toliko časa kot smučarski kros. Tudi moj kondicijski trener Bojan Struger je nekdanji deseterobojec. Precej mojega treninga temelji na atletiki, kar je osnova. Letos sem tako prebil mučne ure na stadionu na pekočem soncu.

In kakšen izid imate na 400 metrov?
Ko delam serije, grem pod minuto. Za smučarja to ni slabo.

Ko smo se pred dvema tednoma na pogovarjali na Pokljuki, se niste vznemirjali, ker ste imeli do takrat le osem dni na snegu, zdaj pa ste že v polnem treningu, kajne?
Od takrat sem praktično ves čas na snegu. Prejšnji teden sva z demonstratorjem Petrom Sitarjem ves teden delala bazo in vaje za izboljšanje tehnike, ta teden smo samo na progi. Sicer pa se tekmovalcem v smučarskem krosu kasneje začne pripravljalni del na snegu, saj so prve tekme šele decembra, tako da se nam ni treba vznemirjati, če imamo septembra še bolj malo dni na snegu.

Pohvalili ste se, da ste lahko štart trenirali kar v Sloveniji ...
To bo gotovo pomagalo. Šport je kot sestavljanka. Vsak kos sestavljanke nekaj prispeva, sploh ko se boriš za prvo mesto, šteje čisto vsaka stvar. Lahko se le zahvalim Nordijskemu centru v Planici, da so bili pripravljeni to narediti zame. Odstopili so mi prostor, naredili nekaj snega, imel sem štartna vrata, ravno toliko za ta sunek ven. Mislim, da bo tudi to ena malenkost, ki bo imela pozitiven vpliv. Saj je mogoče to trenirati tudi na plastični podlagi, ampak - sneg je sneg.

Nekoč ste rekli, da ste kot dizelski stroj in da med sezono potrebujete nekaj časa, da ste povsem pri vrhu, čeprav - v zadnjem času ste dobro začenjali sezone. Kaj mislite, kako bo tokrat?
Drži, zadnji dve leti sem dokazal, da je bilo drugače in tudi letos je načrt takšen. Skratka, raje 'kresnem kot dvotakter'.

Ste si med počitnicami napolnili baterije?
Baterije sem si bolj izpraznil. S punco sva šla na Kubo in sem se tako zastrupil, da sem skoraj umrl. Je bilo pa sicer prijetno. Dobra hrana, poceni jastogi, pa lepo morje, le pretoplo. Zdaj mi je še punca naredila presenečenje in me je za mojo 30-letnico konec septembra peljala v London.

Ste se tudi letos preizkusili na gorskem kolesu?
Za BMX je bilo časa premalo, vozil sem le dve tekmi, malo več pa sem treniral 4-kros. Predvsem se nisem hotel poškodovati, pa niti časa ni bilo. Osredotočen sem bil povsem na trening za olimpijske igre.

Lani ste precej shujšali. Ste obdržali težo, ali ste spet v "klubu 100 kg"?
Ne, težo držim. Lani sem shujšal za osem kilogramov, in to je prednost. Bolj si eksploziven, bolj okreten. Mi je kar pomagalo.

Se je treba zelo brzdati pri hrani?
Malo sem prilagodil jedilnik. Tako bom rekel: če hočem v enem dnevu jesti testenine in zrezek, potem jem testenine takoj po treningu, ker so to ogljikovi hidrati, beljakovine pa jem zvečer pred spanjem. Drugih drastičnih ukrepov ni bilo, ampak je to že dovolj.

Igre v Južni Koreji bodo za vas tretje. Kakšne spomine imate na Vancouver in Soči?
Prve so ostale v lepšem spominu. Kadar gre za nekaj novega, imam velik sunek motivacije. Prve igre so mi bile kul, druge ne-kul. Nič novega ni bilo zame. WC-ji so bili v Sočiju umazani. To ni bilo podobno ničemur. Zdaj me čakajo tretje olimpijske igre, sem izkušen in vem, kaj potrebujem. Pričakujem, da bo bolje, kot je bilo v Sočiju.

Imate v novi sezoni še kakšen cilj razen olimpijske medalje?
Glavni cilj so seveda olimpijske igre, saj je olimpijska medalja edina lovorika, ki je še nimam. Pa seveda čim več zmag v svetovnem pokalu. V Innichenu ena zmaga vendarle prinese šestkilogramsko slanino, in če to dvakrat 'cukneš', ima širše družinsko deblo za božič kaj jesti.