," pravi Filip Flisar, ki pa še ne obvlada "veščin" prenašanja kristalnega globusa.
Flisar je v tej sezoni postal zmagovalec svetovnega pokala v smučarskem krosu. Wikipedio je "prisilil", da je popravila podatke o letnici rojstva in dopolnila članek, Smučarsko zvezo pa, da bo popravila odnos do discipline, ki ji je bila do zdaj bolj v napoto. Šampionskega statusa vseeno ne pričakuje, pač pa le solidne razmere za delo. S Flisarjem se je v sredinem intervjuju za Val 202 pogovarjal Uroš Vovk.

Kakšna je razlika med krosom in alpskim smučanjem?
Kros je kompleksna disciplina, zato ni takšne množice tekmovalcev kot v alpskem smučanju. Če nisi dober na štartu, imaš malo možnosti za rezultat. Na snegu moraš dobro drseti, tako kot smukači. Tu so še skoki različnih vrst, pa še psihični pritisk moraš dobro prenašati. Od osmine finala do finala so štiri vožnje. Pri alpskem smučanju na primer nekateri v finalu zmrznejo. Mi imamo štiri vožnje, in to je že lahko pritisk, pa še gledaš tekmovalce poleg sebe. Ta šport je tudi nevaren, potrebuješ nekaj v hlačah, da se spustiš. Tudi zato je ta disciplina nekaj posebnega.

Je konkurenca v tem športu velika?
Vedno večja. V Kanadi je ta šport izenačen z alpskim smučanjem in veliko vlagajo vanj. Če nas je 80 na štartu svetovnega pokala, ne pomeni, da je samo toliko tekmovalcev. Kvote so omejene. Ruska ekipa ima na primer 37 tekmovalcev. Na srečo sem v Sloveniji uspel vsem približati kros in je zdaj vsem jasno, da ne gre za alpince, ki v svoji disciplini niso uspeli in se zdaj v krosu malo hecajo.

Zdi se, da ste vsi tekmovalci v krosu zelo sproščeni, nasmejani, povsem drugače kot v alpskem smučanju.
Razlika obstaja, in to mi je všeč. Ampak nekateri si to narobe predstavljajo. V zadnjem letu je sicer tudi v krosu vse nekoliko bolj zadrto, ampak še vedno nas spremlja ta duh, da ne gledamo le nase. Ženske v smučanju si hitro kaj zamerijo in se niti ne pogovarjajo, pri nas pa tega ni. Seveda je še vedno tekmovalnost, ampak morda to bolje skrivamo.

Na začetku kariere v krosu, v sezoni 2009/10, je bilo videti, da so vaš domet le kvalifikacije. Od kod ta preskok?
Ker je kros tako kompleksna disciplina, ne moreš kar priti tja in biti dober. Jaz sem si to tako predstavljal - da bom kar gospod in takoj dober, a ni bilo tako. Potrebuješ rutino, potrebuješ čas, da vse te veščine osvojiš. Linearno se vzpenjam. Na začetku sem bil okrog 30. mesta, lansko sezono sem bil štirikrat trinajsti, to sezono pa sem že spredaj. Za napredek imata zasluge tudi trener in serviser, ki ju lani nisem imel. Sam ne moreš delati čudežev.

Kakšne težave s smučmi ste imeli na olimpijskih igrah v Vancouvru?
Na letalo ne moreš nesti desetih parov, zato sem imel s seboj le dvoje tekmovalne smuči. Zaradi težav s snegom sem en par uničil. Prisiljen sem bil tekmovati z enim parom, ki pa ne more zdržati štirih voženj, saj je treba smuči na novo namazati. Možnosti za čudeže v polfinalu ni bilo. Sem pa na olimpijskih igrah naredil mentalni preskok in od tedaj do danes sem bil prav na vsaki tekmi v finalnih bojih. Ko se podzavestno začneš zavedati, na katero mesto sodiš, začneš zares dosegati takšne rezultate.

Na progi tekmujete s tremi nasprotniki. Ali morate paziti, da vam kdo ne povozi repov smuči oziroma da vas kdo ne stisne v kot?
To je glavno v izločilnih bojih. Temu se je treba izogniti, prav tako ne smeš ti komu zapeljati na smuči. Nismo kavbojci, da bi se tepli s palicami. Sodniki tudi gledajo, ali si naredil prekršek in lahko te diskvalificirajo.

Vas je česa strah, ko na progi vozite štirje naenkrat?
Nekaj strahu je. Drugače je kot alpsko smučanje, kjer si sam na progi. Moraš se navaditi, hitrosti so tudi do 100 km/h, vozimo si po smučeh, tudi skoki so.

Koliko besede imate tekmovalci pri postavljanju proge?
Proge postavlja organizator, ki ga nadzoruje Fis. Ta se trudi narediti progo varno in njihova logika je, naj bodo skoki krajši. Posledica je, da so skoki oziroma odskočne deske zelo našpičeni. Zdaj, po tej tragediji v Grindelwaldu, je čas, da pritisnemo na Fis, naj posluša tekmovalce. Mi vozimo po progi, mi vemo, kaj je nevarno.

Je nevaren skok povzročil smrt Nicka Zoricica?
Tisti skok sicer ni bil slabo narejen, tako da ni šlo za napako organizatorja. Upoštevati je treba posebno psihološko stanje. Pri alpskem smučanju, dokler ne prideš v cilj, ne veš točno, kakšen je tvoj rezultat. Tukaj pa, če si tretji, takoj vidiš, da ne boš napredoval, kar te prisili, da narediš vse, da bi prišel na 2. mesto.

Kje je bila v letošnji sezoni najnevarnejša proga?
Hm, ne vem. Vsaka proga imam kakšen skok, ki je nepremišljeno narejen. ... Alpe d'Huez, kjer sem zmagal. Zadnji skok. Tam se je poškodovala Saša Farič. Rekli smo, naj porežejo skok in ga naredijo bolj položnega, a nas niso poslušali.

Vi imate kar srečo in nimate poškodb, kajne?
Na srečo, moram potrkati. Ko te je strah poškodbe, si že na poti, da se boš poškodoval. S tem strahom v glavi ne moreš smučati. To je že pritisk, zapora. Vsi, ki me poznajo, vedo, kakšen otrok sem bil in koliko padcev sem že imel tudi na gorskem kolesu, na 'skejtu'. Bizarno se sliši, ampak tolikokrat sem že padel, da sem se že naučil padati in imam te veščine.

Je vaša mati po smrti Zoricica morda rekla, da bi bilo bolje, če se ne ukvarjate več s krosom?
Ne, saj je vajena mojih poškodb. Ve, česa sem sposoben. Ni je strah. Tudi ko delam razne podvige in me kolegi vlečejo z rolerji pri hitrosti 100 km/h.

Pričakujete, da vam bo zdaj Smučarska zveza Slovenije dodelila status šampiona, kot ga ima Tina Maze?
Kje pa, tega ne pričakujem. Šampion? Bodimo realni. Kaj bom zdaj jaz zahteval ta status in se kregal. Nimam niti živcev in volje, da bi se boril za to. Pričakujem le, da mi pomagajo s sponzorji oziroma - če mi jih ne morejo priskrbeti oni, da si jih lahko sam. Pokriti želim vsaj stroške trenerja, če že ne svojih.

Pogodbe z zvezo nimate. Ali to pomeni, da je niti v naslednji sezoni ne boste imeli?
Če bodo priskrbeli nekaj denarja, potem verjetno bo neka pogodba, sicer bomo pa kavbojci, kot smo bili do zdaj.

Eden od dejavnikov uspeha je bil tudi prestop k Elanu. Menda tam poskušate razviti smučko za kros. Koliko se razlikuje od klasične alpske smučke?
Ne bom rekel, da so bile prejšnje smuči slabe, mi je pa enostavno Elan omogočil, da sem uveljavil svoje ideje, ker sem tehnični tip in mi je to v veselje. Omogočili so mi, da smo razvili novo smučko za ski kros. Povedal sem svoje predloge, stestirali smo in navsezadnje prišli ven s smučko, s katero sem bil petkrat na stopničkah, od tega sem trikrat zmagal.

Kako to, da je Slavo Mulej, ki je bil med drugim serviser Anje Pärson, prišel k vam?
Res smo lahko veseli, da smo začeli sodelovati. Slavo je že starejši. V alpskem smučanju je velik pritisk na serviserje in se je upokojil. Rekli smo mu, ali bi delal za nas, in se je strinjal, ker je manjši pritisk. Dobro smo se ujeli, nazadnje je že kar užival v tem poslu.

Menda ste v torek na sprejem na Smučarsko zvezo Sloveniji pozabili prinesti kristalni globus ...
Raje ga ne nosim, sem tako neroden, da bi mi takoj padel z rok. Naj bo kar doma. Saj ljudje vedo, kako je videti globus, sicer pa si ga lahko ogledajo tudi na Googlu.

Vaše ime se je pojavilo tudi na Wikipedii!
Že od olimpijskih iger naprej.

Že, ampak zdaj je besedilo precej daljše.
Super, me veseli. Sem ravno razmišljal, da bi lahko kdo še kaj napisal. Upam, da so spremenili leto rojstva, ker je bilo napačno.

Znani ste tudi po svojih brkih. Vas kdaj motijo?
Niso ravno udobni, ko jem in se kaj nabere gor ali ko spim in gredo dlake v usta. Tudi za lupčkanje so neudobni, ampak to je pač cena, ki jo moraš plačati.

Ste že oddani?
Nisem v resni zvezi, nisem pa tudi tip, ki bi bil prav divji. Prepustil se bom tisti, ki bo prava.