12. februarja 2010 se bodo s slovesnostjo ob odprtju na stadionu BC Place, največjem stadionu z balonasto konstrukcijo na svetu, uradno začele 21. zimske olimpijske igre. To bodo za Kanado že tretje igre (predtem je največji športni dogodek gostila poleti leta 1976 v Montrealu in pozimi leta 1988 v Calgaryju), a se je morala precej potruditi, da je v tesnem obračunu s Pjong Čangom to južnokorejsko mesto premagala za pičle tri glasove.
Glavni prizorišči bosta dve: širši Vancouver, svetovljansko, 2,5-milijonsko mesto ob Tihem oceanu, kjer se prepletajo ameriški, evropski in azijski vplivi, ter malo gorsko letovišče Whistler, ki je že leta na vrhu seznamov najboljših smučišč Severne Amerike. V Vancouvru bodo tekmovanja v hokeju, drsanju, curlingu in deskanju na snegu, tu bo tudi večerna podelitev medalj.
Po slikoviti cesti z obmorskega na alpsko prizorišče
90-kilometrska vožnja po ozki in vijugasti slikoviti cesti s poetičnim imenom Sea to Sky, z izmeničnimi razgledi na ocean in zasnežene vrhove, na opozorilne table "losi prečkajo", toteme, viseče mostove in jase, kjer pogled na medvedko z mladiči ni nobena redkost, nas pripelje v Whistler.
Tu bodo obračuni v alpskem smučanju, teku na smučeh, biatlonu, bobu, smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Na obeh izmed teh lokacij bosta tudi olimpijski vasi, ki jih v teh mesecih pospešeno gradijo.
Veliko gradbišče
Sploh se zdi, da je okolica kljub svoji spektakularni naravi in velemestu, ki združuje moderne stolpnice z eksotično kitajsko četrtjo in zgodovinskim opečnatim starim delom, postala v pripravah na igre eno veliko gradbišče. Ko s kanadske avtoceste, ki pripelje naravnost od nekaj kilometrov oddaljene meje z ZDA, vpadete v mesto, vas najprej "pozdravi" kopica obvozov, prekopanih cestišč in žerjavov.
Sicer idilična cesta Sea to Sky do Whistlerja pa je razkopana na celi dolžini – za turistične avtobuse je še primerna, za množico ljudi in opreme, kij ih pričakujejo čez 14 mesecev, pa je preozka.
A vse skupaj že dobiva podobo olimpijskih prizorišč – table so postavljene, zastave vihrajo, v trgovinah s spominki majicam z losi, javorjevemu sirupu in razglednicam delajo družbo uradne olimpijske maskote in oblačila z logotipom prihajajočih iger.
Združitev urbanega z naravnim
Kanadčani upajo, da bodo igre dodale še dodatni zagon že tako uspešnemu turizmu, da se bodo svetu pokazali predvsem kot dobri organizatorji, Kanada pa kot pravljična dežela, "kjer lahko na lastnem dvorišču vidite medvede, orle in kite, nato pa ste v mestnem središču že v 15 minutah," kot je dejal direktor oblikovalcev pri organizatorskem odboru.
Prav to povezavo urbanost-naravno okolje so imeli v mislih, ko so gradili vizualno podobo iger. Rezultat? Grafike, ki bodo ozadje vsega olimpijskega, od stavb do uniform, so sestavljene iz podob praproti, listov, vzorcev tkanin in mestnih pokrajin. Okoli 6.000 izveskov s takimi podobami, s kitajskimi lampijončki in belimi dežnički (poklon vancouvrski deževni podobi) bo viselo le v mestnem središču Vancouvra.
Epsko potovanje bakle
Ob tem so organizatorji pred kratkim razkrili še prenovljeno uradno spletno stran, kjer lahko najdete videoposnetke, vpogled v zakulisje priprav in predstavitev treh uradnih maskot: Miga (morski medved, značilen za obale Vancouver Islanda), Quatchi (sasquatch, mitsko bitje iz kanadskih gozdov) in Sumi (po indijanski mitologiji živalski duh, ki živi v gorah Britanske Kolumbije).
Posebnost tokratnih iger bo tudi potovanje olimpijske bakle – ta bo namreč na kar 45.000 kilometrih poti po zemlji, morju in zraku svetila na vsakem kotičku Kanade, od tihomorske obale do ledenega severa in čez prerije do atlantskih pokrajin. Obiskala bo tako obe pretekli gostiteljici iger, Montreal in Calgary, kot tudi narodne parke, svetilnike in indijanske skupnosti. Pot, ki se bo začela 30. oktobra 2009 v Victorii in končala 106 dni pozneje v Vancouvru, bo šla v zgodovinske knjige kot najdaljše domače potovanje bakle doslej.
Bogastvo za varnost
In koliko bodo stali veličastni športni dogodki, zapakirani v pašo za oči? Številko bodo organizatorji kot vedno razkrili šele potem, ko bo nad stadionom BC Place izžarel zadnji ognjemet sklepne slovesnosti 28. februarja. A po prvih podatkih so govorili o šestih milijardah dolarjev, od česar naj bi le za varnost odšteli eno milijardo. Olimpijske igre v Torinu leta 2006 so na primer stale "le" tri milijarde, poletne v Pekingu letos pa vrtoglavih 43 milijard.
Kanada se s pripravami na igre sicer ne srečuje s takimi težavami, kot se je Kitajska, ki so ji še zlasti očitali etično spornost glede kršenja človekovih pravic in zamudo pri grajenju športnih objektov.
Protesti Indijancev
A prve težave so kljub temu že tu: ker gredo vstopnice za veliki dogodek, ki so jih oktobra začeli prodajati v svežnjih, vrednih od 140 do 1.267 dolarjev, za med, organizatorjem sivijo lasje, kam bodo nastanili vso to množico ljudi. Od 26.000 hotelskih sob v okolici Vancouvra so jih polovico že rezervirali organizatorji za uradne predstavnike iger in predstavnike medijev. Dovolj prostora ni niti za vse delavce, zato resno razmišljajo, da bijih nastanili kar na križarskih ladjah, zasidranih v pristanišču.

In tudi prvi protestniki so že dobili ime in obraz: gre za kanadska avtohtona plemena, ki grozijo z zaporami, če bodo olimpijske igre posegle v njihove pravice do lova in ribolova. Indijanski starešine, ki se združujejo pod sloganom "Brez olimpijskih na ukradeni zemlji", si tako zdaj prizadevajo pritegniti pozornost na "drugo plat iger" in menijo, da je treba narediti več, da se izpostavi družbeno in okolijsko škodo, ki jo povzročajo.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si