Lepo je slišati, da ima obetavni mladenič še rezerve. Morda jih bo "aktiviral" ravno ta konec tedna, ko bo karavana svetovnega pokala alpskih smučarjev spet tekmovala v Kranjski Gori. 21-letni Vrhničan bo nastopil tako v slalomu kot v veleslalomu. To sezono je pokazal velik napredek, z visokimi številkami se je uvrščal med finaliste slalomskih tekem, na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu pa je z najboljšim časom finala celo osvojil deseto mesto.

Najprej čestitke za odličen slalomski nastop v St. Moritzu! Da ste s številko 40 za medaljo zaostali le pol sekunde, je res vredno pohvale. Je tudi vas presenetilo, kako visoko ste se zavihteli?
Hvala. Drži, da mi je do medalje zmanjkalo "le" pol sekunde, vendar je dejstvo, da je bilo pred menoj uvrščenih še šest, ki so bili medalji še bliže. Priznam, 10. mesto je bilo tudi zame presenečenje, iskreno je bil moj skriti cilj petnajsterica, ki je bila s smučanjem, ki sem ga kazal na zadnjih tekmah, in ob danih snežnih razmerah tudi dosegljiva. Zelo zadovoljen in ponosen sem nase, da mi je cilj uspelo preseči.

Športniki neradi priznate, da se bolje ne da, ampak to, kar ste pokazali v finalu, je bilo najbrž res popolno smučanje. Se strinjate?
S to trditvijo se ne morem popolnoma strinjati. Mislim, da sem imel največ rezerv v finišu, ki ni bil najboljši. Govorimo o desetinki, morda dveh, tudi na začetni ravnini ni bilo vse perfektno, pa vendar zelo dobro.
So takšne vožnje, kot vam je uspela v finalu, redkost ali pa vam vendarle že pogosto uspejo?
Mislim, da taka vožnja pri meni ni redkost, v zadnjem obdobju sem na treningu kazal podobne vožnje. Sem konstanten in vedno stremim k najboljšim izvedbam, zato take vožnje niso redkost, in mislim, da če bi progo vozil še enkrat, bi odpeljal podobno, a z boljšim finišem.
Podlaga je bila trda, ledena. Vam to zelo ustreza?
Kolikor se poznam, opažam, da mi ledena podlaga načeloma bolj ustreza kot mehkejša, zato imam rad, kadar je proga zares dobro utrjena z vodo.
Ob takšnih zimah, kot je letos (januarja, ko je bilo največ slalomov, je vztrajal mraz), se je najbrž na ledenih progah laže prebijati med najboljše ...
Da, zagotovo so letos vremenske razmere šle organizatorjem svetovnih pokalov zelo na roke in posledično se je to poznalo tudi pri preparaciji prog, ki so bile po večini zares odlične in so omogočale tudi napad z višjimi številkami.
Vaše predstave je pohvalil tudi trener Klemen Bergant. Kaj pa vi najbolj cenite pri Bergantu?
Izkušnje.
Imate Slovenci dobre razmere za trening ali še kaj pogrešate?
Lahko rečem, da je stanje iz leta v leto boljše in letos sem bil deležen zelo dobre podpore in dobro organiziranih treningov. So še stvari, ki se jih v prihodnosti zagotovo da nadgraditi, kot je na primer fizioterapevt. Mislim, da vodstvo razmišlja v tej smeri.

V mladinski konkurenci ste bili vsestranski, zdaj ste bolj "tehničar". Se boste vrnili k hitrim disciplinam?
Za zdaj ostajam bolj "tehničar" z dodatkom kombinacije in seveda osnovno bazo hitrih disciplin, ki jo v poletnih mesecih opravim v Čilu. Morda v daljšem časovnem obdobju v prihodnosti nastopim tudi v kakšni hitri disciplini.
Štart smuka v St. Moritzu so poimenovali Prosti pad. Kako strmo je tam v resnici? Najbrž obstajajo tudi težje proge ...
Ime je popolnoma primerno. Je zares strmo, nekako začutiš neki pritisk v prsnem košu, ko padeš v tisto "luknjo". Priznam, tudi sam sem imel nekaj percepcijskih težav na prvem treningu, vendar mi je bilo potem v nadaljevanju precej laže. Zagotovo obstajajo težje proge, vendar tovrstnih izkušenj, s takimi progami, nimam veliko.
Štartna številka se vam zelo počasi izboljšuje, zdaj ste že blizu 30. S katero številko boste nastopili v Kranjski Gori?
V Kranjski Gori bom v najslabšem primeru nastopil s številko 46. Po pravilu tekmovalci, ki so na štartni listi razvrščeni med 31. in 35. mestom, nastopijo takoj za številko 45. Trenutno sem 32. na listi, po odsotnosti Dopferja pa 31., torej mi za 30-terico zmanjka eno mesto.

Na Vitrancu imate dva nastopa na tekmah za svetovni pokal, obakrat ste odstopili. Vam je teren vseeno všeč, se počutite nekako domače?
Teren mi je zelo všeč, veleslalom je zelo razgiban, dolg in vsebuje vse prvine, ki so značilne za veleslalom. Slalom prav tako ni preveč dolg, v zgornjem delu precej šprinterski z nekaj valovi, sledi zadnja strmina, ki je prav tako kot v veleslalomu na koncu in je zato treba ostati zbran do cilja, obenem pa dovolj spustiti smuči. Domače se počutim predvsem zaradi okolice, navijačev, pri poznavanju terena manj, saj nisem velikokrat v karieri treniral po progi, kjer dejansko poteka svetovni pokal, ampak mislim, da mi to ne bi smelo predstavljati prevelike ovire.
Ste lahko v Podkorenu zadnje dni veliko trenirali?
Trenirali smo le od torka do četrtka, saj od sobote trening po tem terenu ni bil več mogoč. Trenirali smo od 7. do 9. ure zjutraj, ker se potem smučišče odpre za turiste. Menim, da nam bo zaradi teh treningov na tekmi laže in bomo lahko bolj samozavestni.
V St. Moritzu je na slalomu nastopil tudi Ivica Kostelić. Ste Slovenci še kaj povezani z njim, še kaj skupaj trenirate?
Normalno se pozdravimo in spregovorimo nekaj besed, imamo prijateljski odnos, sicer pa občasno opravimo kakšen skupen trening predvsem z Zubčićem ali Rodešem.
Bi izbrali njegovo pot, če bi vedeli, da vas prav tako čaka toliko poškodb oziroma: je vredno za olimpijsko medaljo tvegati zdravje?
Mislim, da ne. Zdravje je neprecenljivo in se ga ne da kupiti, dvomim pa, da je zdravje cena, ki je vredna leska olimpijske medalje za vratom.

Premladi ste, da bi se spominjali najlepših slovenskih dni na Pokalu Vitranc, pa vendarle: vam je kdo o tem pripovedoval, ste gledali kakšne posnetke?
Seveda sem slišal zgodbe iz zlatih časov slovenskega smučanja, nekaj nastopov smučarjev, kot so Košir, Kunc in druščina, pa se še spominjam, saj sem jih spremljal v zgodnjih otroških letih. Ogledal sem si vse posnetke, od dvojne zmage Križaja in Petroviča do zadnje slovenske zmage na Vitrancu, Koširjeve slalomske iz leta 1999. Zares lepi občutki me prevzamejo, ko si ogledam take posnetke.

Potem ko Slovenija po slovesu Mitje Valenčiča ni imela več slalomista, ki bi lahko posegel med najboljših 15, postajate prav vi nosilec novega roda. Koga še vidite, da bi se vam lahko pridružil pri osvajanju točk?
Najprej je tukaj zagotovo Žan Kranjec, ki je to dokazal s prebojem z visoko štartno številko (70) med 30 v Madonni di Campiglio, tukaj so še moji vrstniki Jakob Špik, Žan Grošelj in Aljaž Dvornik, za katere menim, da zagotovo imajo določen potencial, da gredo po podobni poti kot jaz, ne nazadnje to dokazujejo z rezultati v evropskem pokalu.

Tina Maze je v biografiji Jaz, Tina zapisala, da je kot športnica močno potrebovala jezo, da je razbijala vratca. Ali tudi vi jezo stresate nad vratci? Je to lahko dobra terapija, da se pomirite po stresnem dogodku?
Zase lahko rečem, da jeze nad količki ne uporabljam tako pogosto, morda me kakšna stvar kdaj vrže iz tira in odpeljem zavoj ali dva tako, sicer pa se bolj osredotočam na smučanje, smučam mirno in vrata prihajajo sama od sebe. Po stresnem dogodku se raje pomirim s pogovorom ali pa z besedami v bolj glasnem tonu in dam iz sebe kakšno "ostro" besedo.

Boštjan Kline je v petek zmagal na smuku v Kvitfjellu. Menite, da je zmaga v smuku za svetovni pokal vredna več kot v slalomu?
Vse čestitke Boštjanu za izjemen uspeh, zasluženo! Mislim, da je to zelo težko primerjati, kljub temu pa bi jih meril enakovredno, morda bi izjemo naredil pri Kitzbühelu in bi smukaško zmago ovrednotil za več.

Tomaž Okorn