Gorišek, 81-letni gradbeni inženir in projektant, je z bratom Ladom naredil načrte za planiško letalnico, ki nosi njuno ime in je krst doživela leta 1969. S sinom Sebastjanom je poskrbel tudi za zadnjo prenovo naprave, ki bo od srede do nedelje na finalu svetovnega pokala gostila najboljše smučarje skakalce sveta. Čeprav ima Nemec Severin Freund kar 94 točk prednosti pred Petrom Prevcem, do konca sezone pa sta le še dve tekmi (petek, nedelja, medtem ko bo planiška sobota tradicionalno v znamenju ekipne tekme), Gorišek slovenskega asa v boju za veliki kristalni globus še ne bi odpisal.

Potem ko lani Planica finala svetovnega pokala ni gostila na velikanki, slovenski ljubitelji te dni težko čakajo na planiški vikend poletov. Je vse pripravljeno na spektakel?
Vsekakor. Snega je dovolj, vreme je zadnje dni ugodno. Skrbelo me je, ali jim bo prenovljeno velikanko uspelo dokončati. Zdaj je dokaj dobro pripravljena. Moramo ustvariti dobre osnove, da bomo imeli mirno vest, potem pa bo bistveno, da bodo dobre razmere za polete.

Kako dolge polete bi lahko videli?
Želim si, da bi šlo čez 250 metrov in da bi izenačili Vikersund. To je možno, čeprav morajo biti res izpolnjeni vsi pogoji: da bo sončno, da ne bo pretoplo in da bo pravi vzgonski veter. V obdobju okrog 12. ure je termika najbolj idealna in takrat je mogoče leteti zelo daleč.

... če bo žirija sploh pustila ekstremno dolge polete!
Od tega bo veliko odvisno. Tehnični delegat bo Norvežan Bertil Palsrud. Upam, da ne bo preveč strog. Spomnite se, da je bil v Planici delegat že leta 2005, ko so bile ekstremne daljave in je Romören postavil rekord pri 239 metrih, Ahonen pa je letel še dlje, vendar podrsal. Od takrat je Palsrud precej previden, Fis ga je hotel celo kaznovati.

Vi takrat niste bili več vodja tekmovanja, kajne?
Ne, sem bil že prestar. Funkcijo je prevzel Marko Mlakar, sem se pa vseeno počutil malce odgovornega.

Letos smo ekstremne polete že videli v Vikersundu, vendar na drugi strani tudi serijo res kratkih poletov. Zakaj?
Tehnični delegat Finec Pekka Hyvaerinen bi moral pustiti slabšim skakalcem, da bi skakali dlje. Bali so se in so vse držali na istem naletnem mestu. Slabše bi morali spustiti z dveh naletov višje. Zdaj, ko dobiš manj točk z višjim naletom, je to enostavno regulirati in bi lahko vsem dali možnost, da letijo daleč. Potem pa so jim najboljši letalci "ušli z vajeti".

Prevc 250, nato Fannemel 251,5 metra. Kako ste doživeli nova mejnika v poletih?
Vesel sem zlasti za Prevca. Je prvi, ki je poletel 250 metrov. To je začetek nove ere. Dosežek, ki bo ostal za vedno. Nič zato, če mu je Fannemel kmalu vzel rekord. To je podobno, kot je bil prvi skok prek sto metrov. Vsi vemo, da je to v Planici uspelo Seppu Bradlu.

Ker sta s sinom naredila načrte tudi za letalnico v Vikersundu, torej niste nič ljubosumni, da je mejnik (250 metrov) padel na Norveškem in ne v Sloveniji?
Nisem. Razvoj bo šel tako in tako naprej in že zdaj moramo razmišljati, kako dati letalcem možnost, da skočijo še dlje. Planica ima za to vse pogoje, čeprav ima Vikersund boljšo aerodinamiko. Pogoji so tam za skoraj deset odstotkov boljši.

In zato je najbrž tudi krivulja leta tam zelo nizka?
Gostota zraka je večja, koeficienti upora in vzgona so s tem malce drugačni, kar pogojuje krivuljo leta. Skakalci so poleg vsega danes tako dobri, da so še čisto pri tleh in še kar letijo.

Bo Planico mogoče nekoč pripraviti za polete, dolge 270 ali celo 300 metrov?
Z majhnimi posegi in s tem z majhnimi stroški bo mogoče planiško letalnico pripraviti za polete do 270 metrov. Vsi ti elementi so že vgrajeni in tako v skakalnico ne bo treba veliko posegati. To je kot harmonika, ki jo lahko raztegneš, moraš pa uskladiti vse elemente. Ampak – to bo borba z Mednarodno smučarsko zvezo, ki mora pustiti, da ima letalnica večjo višinsko razliko od 135 metrov. Moja želja je, da bodo skakalci dobili to možnost, da bodo lahko leteli tako daleč, saj vem, kakšen občutek je to.

Kakšen je bil vaš rekord?
Skočil sem 105 metrov. To je bilo na Bloudkovi velikanki leta 1957, skočil pa sem z najnižjega naleta. Bil sem v dobri formi, zato sem se bal, da bi šel predaleč.

Se spomnite, kako je konec šestdesetih let Miro Oman prvi preizkusil planiško velikanko?
Bil je zelo dober skakalec, nekaj let mlajši od mene. Žal je že pokojni. Doma je bil v Šentvidu, zelo korajžen fant. Me pa ob preizkusu ni bilo zraven. Vračal sem se iz Libije, kjer sem tista leta po potresu pomagal pri gradnji novih projektov, potem ko sem izkušnje dobil v Skopju. Če se malo pošalim, je bil moj šef sam takratni libijski kralj Idris, ki je dal nalog za gradnjo novih objektov. Na dan preizkusa letalnice sem bil z avtom ravno nekje med Zagrebom in Ljubljano.

Kakšne so vaše napovedi glede števila gledalcev? Koliko jih bo letos v dolini pod Poncami?
Glede na odlično predprodajo vstopnic in na dejstvo, da je v gornjesavski dolini zmanjkalo prenočišč, pričakujem ogromno gledalcev, največ v soboto, ko naj bi jih bilo od 25 do 35 tisoč.

Rekorda najbrž ne gre pričakovati.
Ne, saj še ni vse zgrajeno in ni prostora za 40 tisoč gledalcev. Morda so tudi zato cene vstopnic nekoliko dražje, saj je bolje, da je malce manj ljudi in so vstopnice dražje kot pa obratno.

Kako gledate na odlično sezono Petra Prevca, ki pa bo na koncu najverjetneje vendarle premalo za veliki kristalni globus?
Skoki so tudi čustveno naporni. Težko je zdržati v tem tempu. Upam, da bo stres popustil in bo v Planici spet letel, kot je sposoben. Prevc je slogovno eden najlepših, je pa res, da je Freund v odlični formi. Vendar vprašanje, ali bo zdržal. Prevcu v Planici dajem prednost. Če bi bil Nemec na posamičnih tekmah boljši, bi bilo to zame presenečenje. Letalnica je čisto nekaj drugega in dvomim, da jo Freund obvlada tako kot Prevc.

Pri svojem delu si pogosto izmenjujete informacije s skakalci. Vam lahko opišejo vse občutke, ki vam koristijo pri konstrukciji letalnic?
Vedno se rad pogovarjam z njimi, saj tako dobim potrditev svojih razmišljanj. Največ informacij si izmenjujem zlasti z Robijem Kranjcem. Zanima me, ali jim letalnica odgovarja in ali se med letom, zlasti pa na doskočišču, dobro počutijo.