Za pomoč pri načrtovanju treningov pa je že zaprosil nekdanjega glavnega trenerja slovenske izbrane vrste, Finca Arija Pekko Nikkolo. Z načinom dela sedanjega trenerja Matjaža Zupana Damjan ni bil zadovoljen. Zadnja sezona je bila zelo slaba, saj se je le enkrat (na koncu, v Planici) uvrstil med najboljšo deseterico na tekmah svetovnega pokala. V intervjuju za MMC je 25-letni Damjan razložil svoje kalkulacije o finančni plati projekta in kako si predstavlja sodelovanje z Nikkolo.

Ste bili nezadovoljni z delom trenerja Matjaža Zupana?
Ne bi rekel nezadovoljen. Ne vidim se v takšnem načinu dela. Trudili smo se, a enostavno ni bilo napredka. Njegov program tudi ni bil po godu mojemu kolenu. Ne počutim se dobro, če moram delati drugače, kot želim, in raje se umaknem. Vsi se borimo, da smo na tekmi najboljši. Ni pomembno, kako prideš do tega cilja. Nekaterim uspe, če samo sedijo pred televizijo, drugi pa vsak dan le trenirajo. Hočem pa takšen način dela, v katerega verjamem in s katerim sem že dokazal, da je napredek možen.

Franci Petek je rekel, da je finančno nemogoče izpeljati takšen projekt. Komentar?
O tem sem seveda razmislil. O podrobnostih še ne bi govoril, ker mora Smučarska zveza moj projekt še odobriti. V pravilniku sicer piše, da greš lahko po dopolnjenih 25 letih na svoje. Morali bodo prerazporediti denarna sredstva. Kot članu reprezentance mi neki delež gotovo pripada, to bi bilo pošteno, sem pa pripravljen tudi sam financirati program.

Koliko natančno ste pripravljeni plačati sami?
Odvisno. Glede na proračun bom tempiral priprave. Če ga bo dovolj, bom spremenil način dela, sicer bo vse bolj špartansko. Ampak tudi na takšen način, s špartanskim zapravljanjem, lahko naredim več kot letos. Marsikje lahko prespim zastonj. V Lahtiju poznam ljudi, prav tako v Kuopiju. Toliko časa sem že zraven, da marsikoga poznam.

Kaj pa stroški skakalnice?
Poletni trening pride okrog 25 evrov na dan na osebo. To ni veliko, poleg tega bi imel v Kranju trening brezplačen, saj stroške krije Smučarska zveza. Največji strošek so zlasti letalske karte, hoteli in oprema, kjer pa smo na srečo z Elanom že dogovorjeni. Skratka, pripravljen sem na vse, psihično tudi na nepredvidene stroške.

Vas je navdahnila alpska smučarka Tina Maze?
Ne ravno navdahnila. O tem prej sploh nisem razmišljal, saj nisem vedel, da je to mogoče. Gre za zelo tehnične športe, kot sta na primer tudi tenis in golf. Vedno več je individualnih trenerjev. Če trener in tekmovalec delata za isto stvar, rezultat ne izostane.

V tujini je v skokih že nekaj primerov v smučarskih skokih. Adam Malysz je, na primer, sodeloval s finskim strategom Hanujem Lepistom ...
Ja, pa Janda z Bajcem ... Tega bo vedno več. Vedno je v reprezentanci en del, ki ne dela dobro z glavnim trenerjem. Morda le pri Avstrijcih ne, pa tudi tam nekateri niso zadovoljni. Vedno bo prisotna ta želja, zato bo vedno več individualistov.

Je bil Ari Pekka Nikkola takoj za sodelovanje?
Ja! Že prej sva bila v stikih. Občutek imam, da se zelo veseli sodelovanja.

Kako si predstavljate to sodelovanje?
Kar se tiče kondicijskih priprav, imam toliko kilometrine, da vem, kaj narediti. Ko je bil Nikkola trener reprezentance, je bil po dva meseca naenkrat v Sloveniji. To se mi zdi idiotizem. Šel bom trikrat na Finsko, on bo prišel kdaj sem. Sodelovanje naj bo veselje, ne muka. Trener mora pomagati zlasti, ko ne gre. Treba je uživati, sicer se bova zasičila in sovražila. Narediti želim vse tako, da bom prišel v zimo z nasmeškom.

In kakšne rezultate boste morali dosegati, da boste finančno pokrili projekt?
Sploh ni pomembno, kaj bom rezultatsko dosegel. Tudi če mi popolnoma nič ne uspe, a vsaj vedel bom, da sem storil vse, kar sem lahko in bom sam kriv za neuspeh. Ni mi všeč, kadar krivdo prevzemajo drugi.

T. O.