Pogovarjali smo se z 19-letnim Jakom Hvalo, ki mu je imenitno uspel preskok v člansko konkurenco in je trenutno na 16. mestu v svetovnem pokalu. V Libercu je letos postal še mladinski svetovni prvak, konec februarja pa ga čaka še nastop na članskem svetovnem prvenstvu.

Nedeljsko tekmo v Willingenu je odpihnil veter. Kakšne so razmere v Klingenthalu?
V torek naj bi bilo še nekaj vetra. Kvalifikacije so prestavili na zgodnejši termin in se bodo začele ob 15.15. Za tekmo v sredo kaže, da bo mirno.

Glede na to, kako odlično ste skakali na sobotni ekipni tekmi, vam je verjetno kar žal, ker v nedeljo v Willingenu niso izpeljali še posamične tekme?
Ne, ni mi žal, treba se je pač sprijazniti. Žirija želi, da so za vse skakalce razmere čim bolj enakovredne, poleg tega bi bilo že kar nevarno vztrajati ob tako močnem vetru. Menim, da je žirija sprejela pravo odločitev.

Kaj pa ekshibicijska tekma z manjše skakalnice za tolažbo več kot 10 tisoč gledalcev, ki tako vendarle niso prišli zaman?
'Fajn', da so to storili in popestrili dan navijačem, ki so tam stali več ur. Tisti, ki so šli skočit, so to vzeli za revialno tekmo, torej za sprostitev in užitek. Jaz nisem nastopil, saj nisem želel tvegati kakšne poškodbe.

Sezona je dolga. Uspešno skačete v svetovnem pokalu, vmes ste blesteli še na svetovnem mladinskem prvenstvu. Že kaj čutite utrujenost?
Ne, trenutno res ne. Preden smo šli na MSP, en teden nisem tekmoval. Vzel sem si čas in si nabral novih moči. Uspeh v Libercu mi je dal nove energije, dodatno motivacijo. Zelo dobro se počutim.

Vaša sobotna ekipna zmaga še vedno odmeva. Kje je recept, da ste tako suvereni?
Ekipno smo res močni. Vsi smo enakovredni in skačemo stabilno. Na tekmi nismo delali večjih napak. Vsak je sestavil po dva dobra skoka. Seveda ne morem trditi, da smo nepremagljivi, smo pa vsekakor zelo močni, Tudi ekipni duh je super, drug drugega spodbujamo in pri nas velja načelo: vsi za enega, eden za vse. Ne le na ekipnih tekmah, tudi na posamičnih se spodbujamo in drug drugemu privoščimo uspeh.

Ali na ekipnih tekmah občutite kakšen pritisk? Razmišljate o tem, da bi bila lahko ekipa zaradi morebitnega slabega skoka ob dobro uvrstitev?
Ne. Zberem se za skok kot na vsaki drugi tekmi. Na skakalnici si na vrhu sam, vse je odvisno od tebe. Zberem se ne svoj skok in si ne nalagam dodatnega pritiska.

Na nemški moštveni turneji ste fantje kandidati za skupno zmago in za 100 tisoč evrov nagrade. Se kaj pogovarjate o tem, da bi bilo dobro pobrati to nagrado?
Najprej bo treba dobro odskakati, potem bomo pa lahko razmišljali. Zdaj ni čas za to. Vsekakor pa se ne bi pritoževal, če bi nam uspelo.

Bliža se svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Kaj pričakujete v Predazzu?
Nimam kaj izgubiti. To bo moje prvo člansko prvenstvo, mlad sem še in vse skupaj bom vzel sproščeno. Letos mi vse odlično uspeva. Sezono sem začel dobro in potem je lažje nadaljevati. Na silo ne bom želel doseči dobrega rezultata. Predvsem je cilj, da sestavim takšne skoke, kot jih znam. Če mi bo to uspelo, bom zadovoljen.

Ko je leta 1991 Franci Petek v Predazzu postal svetovni prvak, še niti rojeni niste bili. Ste kdaj spoznali legendo slovenskega skakanja?
Poznamo se iz srednje šole, saj je sodeloval s športno gimnazijo v Kranju, kjer sem bil v skakalnem oddelku.

Lani ste maturirali, kako pa je na visoki šoli?
Vpisal sem se na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, ampak prav veliko se študiju nisem posvetil. To sledi pomladi.

Učbenikov torej ne nosite s seboj?
Ne. Ob prostem času igramo s fanti enko, listamo revije ali pa smo na svojih prenosnih računalnikih.

Lani ste rekli, da ste imeli v Planici na rampi še veliko strahu. Ste zdaj že "domači" na letalnicah?
Ob vsakem prvem skoku na letalnici je veliko adrenalina. Ne bi rekel, da me je strah. Pač, višek adrenalina. Prvega skoka se lotiš bolj previdno in manj na silo, je pa gotovo zdaj lažje. V Harrachovu so mi že pomagale izkušnje iz Planice.

Ob vseh uspehih, ki jih letos dosegate, je treba ob slavju pojesti tudi kakšno torto? Kako je z vašimi kilogrami med sezono?
Nimam težav, imel pa sem jih poleti. Pazim, kako se prehranjujem, predvsem se moram odpovedati sladkarijam in mastni hrani. Pozimi je nekako lažje, ker je ritem bolj natrpan, na tekmah je več pritiska in si nenehno v tekmovalnem ritmu, s tem pa tudi pokuriš več kalorij.

Vaš oče je tudi vaš klubski trener. Ali rad pokomentira vaše nastope?
Oče seveda redno spremlja moje skoke. Slišiva se po tekmah, kdaj mi da tudi kakšen nasvet. Včasih gre tudi na tekmo, bil je na novoletni turneji v Innsbrucku in v Bischofshofnu ter v Harrachovu.