"Določen koncept treninga se je izpel. Fizična priprava, taktika ... Gotovo so vsi delali maksimalno zavzeto, da ne bo pomote. Način dela verjetno ni bil pravi, pojavlja se tudi malo zasičenost vedno istega koncepta, ki je podoben že sedem ali osem let. Do zdaj je dobro deloval, odslej pa bodo potrebne spremembe v načinu dela," nam je v intervjuju povedal Ulaga, leta 1981 prvi Slovenec z zmago na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih.

Ali so imeli slovenski skakalci letos slabo sezono?
Ne bi bil tako kritičen. Če gledamo zadnjih dvajset let, je bila to še vedno kakšna sedma sezona po kakovosti, torej še vedno v prvi polovici. Imamo dve zmagi v svetovnem pokalu, ekipno medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih ... Res pa ni to tako uspešna sezona, kot so bile tiste do velikega kristalnega globusa Petra Prevca, ko je bila Slovenija v pokalu narodov skoraj najboljša.

Saj ravno to je skrb vzbujajoče. Opazen je negativen trend ...
Padec je lahko še večji, da smo si na jasnem. Lahko se hitro zgodi, da bo res vsaka uvrstitev med 10 uspeh. Od leta 2002 smo imeli olimpijske medalje, svetovne prvake, svetovnega rekorderja in dobitnika velikega kristalnega globusa. To so neverjetni uspehi in normalno je tudi, da pride trenutek, ko ni več takšnih uspehov. Ali se bo ta padec nadaljeval tudi v naslednji sezoni ali pa se bo obrnilo navzgor, je veliko vprašanje. Res upam, da ne bo šlo tako daleč kot pri Fincih, čeprav - tudi to je mogoče.

Kje vidite glavni razlog, da izidi niso takšni, kot bi si želeli?
Določen koncept treninga se je izpel. Fizična priprava, taktika ... Gotovo so vsi delali maksimalno zavzeto, da ne bo pomote. Način dela verjetno ni bil pravi, pojavlja se tudi malo zasičenost vedno istega koncepta, ki je podoben že sedem ali osem let. Do zdaj je dobro deloval, odslej pa bodo potrebne spremembe v načinu dela. To je občutljiva zadeva, slej ko prej se lahko ujameš v zanko. Goran Janus je vrhunsko opravil svoje delo, je ambiciozen, ima visoke cilje, vprašanje pa, ali je prava tudi ekipa okoli njega. O vsem ne odloča Goran.

Naj Janus ostane glavni trener ali ne?
Hm, ne vem. Sedem let je že glavni trener. Vprašanje, koliko so se najedli drug drugega, kakšni so medsebojni odnosi. Tega jaz ne vem. Nihče pa ni večen, čeprav - Goran je naredil največ za slovenske skoke in najbrž nihče ne bo toliko kot on. Ni trenerja, ki bi imel toliko "jajc" kot on in ki bi tako daleč popeljal ta šport.

Šport, v katerem ste prav vi dosegali prve uspehe ...
Ko sem leta 1981 zmagal na tekmi svetovnega pokala, je bil to prvi preskok in so nekateri rekli: iz tega športa še nekaj bo. Potem sta sledili olimpijski medalji v Calgaryju, naslov svetovnega prvaka Francija Petka, dva velika kristalna globusa Primoža Peterke ... Pa je bila Planica še v razsulu. V zadnjih letih smo dobili nov Nordijski center in izjemne uspehe generacije Robija Kranjca in Petra Prevca.

Kje je problem pri Petru Prevcu? Drugo sezono zapored ni skakal tako, kot je znal nekoč.
Skok tehnično ni tako narejen, kot bi moral biti. Skoči narobe ... ne vem, zakaj. Znal je prav. Njegova energija ni pravilno usmerjena. Če sem zelo kritičen: skoči, kot bi se česa bal, pa vem, da se ne. Vrže se tako iz počepa, da avtomatično zavre in izgubi hitrost. Ne more ga odnesti. Vse je nekoč znal nadgraditi, višino, hitrost ... Užitek ga je bilo gledati, skakal je za učbenike. Zdaj je zadnjih 150 ali 200 skokov naredil po tem novem, napačnem konceptu in očitno pozabil na tisti film od prej. V zraku ga nič več ne odpelje daleč. Ko delaš razna dodatna gibanja, te zrak ne mara več.

To je pred kratkim izjavil tudi Prevc. Kaj to sploh pomeni?
Da si kot sestreljena vreča. Narediš mrtev skok. Peter verjetno vedno računa, da se bo že jutri odprlo in da je blizu rešitve. Ko se vse začne odvijati v napačno smer, sploh ne veš več, kaj bi naredil. Peter naredi 75 odstotkov povprečnih skokov, dobrih je le 10 odstotkov. Iz teh desetih odstotkov ne moreš črpati. Na koncu sezone je pa Jernej Damjan, ki je že hotel končati kariero, naš najboljši.

Jernej Damjan, ki sploh ni treniral z Janusom in ki je šel v sezono zelo neobremenjen, nekako v slogu, kar bo, pa bo.
Včasih očitno lahko več prinese, da greš z družino na sprehod v gozd, kot da se potiš v telovadnici.

Manj je več ...
Ampak, si predstavljate, da bi Janus na začetku sezone rekel, da bodo trenirali precej manj. Le kdo si to upa?

V letošnji sezoni je popolnoma odpovedal tudi Robi Kranjec ...
Čudim se, zakaj ni mogel priti niti v slovensko reprezentanco za polete. V procesu treninga nekaj ni bilo v redu, določene napake so bile očitno pri fizični pripravi, da je tako zamorjen v nogah. Nič ne deluje tako, kot bi moralo. Da na poletih, ko bi moral zlahka preskočiti 200 metrov, ni prišel v slovensko ekipo, je res nenavadno, saj ima pravi nastavek, občutek za letenje, zna tudi nizko spustiti zgornji del trupa. Ne vem, videti je, kot bi bil zastrupljen.

Zakaj so Slovenci v poletih tako dobri, na malih skakalnicah pa imajo težave?
Ni bilo vedno tako, ta generacija v zadnjih desetih letih pa je res zelo letalska. Veliko se dela na tem, razmere so odlične, pristop je maksimalen, dela se ne trenažerjih, skakalci pridobivajo občutek za tehniko in let. Osnova je pravilna tehnika. Na večji skakalnici ni treba toliko energije in sile. Na velikanki ni nikogar, ki bi ponorel na mizi, vsak ima spoštovanje, nič ne gre na silo.

Kaj pričakujete od letošnje Planice glede obiska in dosežkov?
Obisk bo seveda manjši kot v sezonah, ko je bil Peter Prevc na vrhu. A ljudje si še vedno želijo Planice, poletov, vsega cirkusa, druženja. Računam, da bodo Slovenci osvojili kakšne stopničke, vsaj na ekipni tekmi. Na posamični bo to težko, Norvežani so izjemno močni, tu so še Stoch, Kraft in še kakšen Poljak ali Nemec.

Precej kritični ste do Smučarske zveze, češ da z legendami Planice ne ravnajo tako, kot bi morali.
Pozabljajo zgodovino, tudi na moje uspehe. V Planici imam tri zmage. Ne vem, ali je sploh kakšen skakalec, ki bi imel v Planici toliko uspehov kot jaz. Nove generacije predsednikov so vsi politiki, vidijo le svoje interese in ne razumejo najbolje športa. Menim, da bi morali nekdanje legende Planice bolj spoštovati. V ZDA se svet ustavi, ko pride Michael Jordan v dvorano. Mladi igralci so najbolj srečni, če mu lahko sežejo v roko, pri nas pa se to pozablja.

So vam sploh poslali vabilo, ste dobili vstopnice?
Bolj v tistem slogu je bilo: za en dan ti damo akreditacijo, pa povej, kdaj bi prišel ... Pričakujem, da če sem 15 let polnil tribune v Planici in skrbel, da so se prodajale kartice Podarim-dobim in je nekaj ljudi lahko živelo na ta račun, da bom v Planici vedno dobrodošel s člani ožje družine. In da nas čaka hotel. Ker če bo zvečer neki dogodek, ljudje, ki pridejo v Planico, upajo, da srečajo nekdanje zmagovalce. Saj to ni neka posebna zahteva. Marsikdo dobi VIP-karto zastonj samo zato, ker nekoga pozna.

Kot poslovnež precej potujete po nekdanji Jugoslaviji. Kako vas sprejmejo?
Ko pridem v Beograd, me vsi poznajo. Nihče ne pozna Petra Prevca, ker zdaj ne spremljajo več skokov. Jugoslavije ni več, Srbi imajo svoje športne idole, Novaka Đokovića in podobno. Tisti, ki so stari 30 let in več, poznajo Bojana Križaja in mene, ne poznajo pa nove generacije športnikov.