Kasper ni obljubil revolucionarnih sprememb organizacije, ki ima med 25 in 30 milijoni švicarskih frankov letnega proračuna. "FIS na leto 90 odstotkov nameni nacionalnim panožnim zvezam. Potrebujemo pa štiri milijone, da preživimo od dve do štiri leta. Zelo smo namreč odvisni od tehničnih zahtev. Če ne deluje satelit med svetovnim prvenstvom, potem dve leti ostanemo brez vsega. Ker ne želimo, da se vse zaustavilo in bi med drugim odpustili vse zaposlene, potrebujemo trdne osnovne temelje. Velika vsota denarja pa gre zvezam, ki jim želimo pomagati v največji mogoči meri. Tako s promocijskimi programi pomagamo zvezam, denimo trenerjem na Kitajskem in drugih državah," je dejal Kasper.

Nimajo finančnih težav
Kljub gospodarski krizi FIS po Kasperjevih besedah ni veliko izgubil. "Srečo imamo, da imamo dolgoročne pogodbe s petimi, šestimi tradicionalnimi velikimi sponzorji. V tem pogledu nismo nič izgubili, smo pa kaj pridobili. Izgubljamo le zato, ker stroške obračunavamo in plačujemo v švicarskih frankih. Po knjigovodskih izkazih smo izgubili osem milijonov samo zaradi tečajnih razlik. Tudi v svetovnem pokalu ni težav za izvedbo tekmovanj, čeprav finančne težave nacionalnih zvez prirediteljic vedno obstajajo. Toda za tekmovanja na najnižjih ravneh se vse težje dobiva podporo. Če organizatorji manjšega lokalnega tekmovanja gredo in vprašajo trgovca v vasi za 500 evrov, to težko dobijo. Velike multinacionalke pa delajo na dolgoročni osnovi in zato v FIS-u nimamo težav. Poleg tega do sponzorjev nismo zahtevni, kar tudi pomaga," je menil Kasper.

Pomanjkanje snega se pozna
Ne le gospodarska kriza, tudi podnebne spremembe ogrožajo FIS. "Pomanjkanje snega se pozna. V zadnjih zimah smo imeli sicer srečo z vremenom, na katerega ne moremo vplivati. Lani je bilo pet odstotkov več turističnih smučarjev, od 2,5- do triodstotna je bila rast televizijskih gledalcev. Torej imamo povečanje, toda zavedamo se tudi težav. Uvedli smo nekaj novih programov, da bi privabili otroke na sneg. Toda ne le smučanje, tudi drugi športi imajo težave zaradi vse manjšega števila mladih, aktivnih udeležencev športa, pa tudi zgolj tistih, ki ga gledajo. Raje sedijo pred televizijo in igrajo računalniške igrice. Želimo si, da bi bilo več otrok vključenih v šport. Pred tremi leti smo začeli akcijo Privabimo otroke na sneg. Zdaj sodeluje 52, 53 držav, nekatere tudi z več 1.000 otroki. Sodelujemo z Unescom in šolami, ki pripravljajo velike akcije. Prihodnjo zimo bomo uvedli svetovni dan smučanja FIS. Ta bo 22. januarja, ki bo tudi del te akcije. Želimo, da bi se smučanje še bolj uveljavilo med otroki in v družinah. Smučanje je družinska izkušnja, kar ne velja za veliko športov. Nismo zaskrbljeni, toda skušali bomo več narediti še več za naslednje generacije."

V Portorožu bodo govorili tudi o vse težjih in številnejših poškodbah ter o varnosti tekmovalcev. "Imamo nekaj novih predlogov, razprava pa bo zelo burna. V ponedeljek bomo o predlogih razpravljali na seji predsedstva FIS-a v Ljubljani in naredili nekaj korakov naprej, denimo pri teži smuči, čeladah, tekmovalnih kombinezonih in zmanjšanju hitrosti v smuku ter superveleslalomu. V Portorožu bodo najprej do konca tedna na tehničnih sestankih razpravljali o pravilih in koledarjih tekmovanj ter pripravili predloge za sejo predsedstva, ki bo vse skupaj potrjevalo v Ljubljani."

Kasper je predsednik FIS-a od leta 1998, dve leti pozneje je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja in leta 2003 član Svetovne protidopinške organizacije. O nedovoljenih stavah in prepovedanih poživilih je povedal: "Nedovoljena sredstva niso težava smučanja, tega še nismo zaznali, vendar sodelujemo z MOK-om pri teh vprašanjih. Milijon dolarjev na leto namenimo za dopinške kontrole in izobraževalnim programom za boj proti dopingu. V večini disciplin nimamo veliko težav s tem razen v smučarskem teku, kjer je doping ves čas."

Slovenija je velika smučarska država
Kasper je izrazil prepričanje, da ima smučanje kljub gospodarski krizi, podnebnim spremembam in staranju prebivalstva v Evropi lepo prihodnost, kar naj bi veljalo tudi za Slovenijo. "Za nas Slovenija ni majhna država. Že desetletja, še v jugoslovanskih časih, je bilo izjemno veliko uspešnih smučarjev in vsi so bili Slovenci - tako skakalci, smučarski tekači kot tudi, jasno, alpski smučarji. Če primerjamo številčnost prebivalstva, je Slovenija velika smučarska država. Imate gore, kjer živi veliko ljudi. Pomembno pa je predvsem, da vsi, ki delajo v smučanju, predvsem trenerji, opravljajo svoje delo dobro. Poleg tega smučanje pri vas velja že generacije za nacionalni šport. To se zelo pozna pri uspehih na tekmovalni ravni. Prepričan sem, da bo kljub gospodarski krizi Slovenija ostala pomembna smučarska dežela in bo obdržala dobre tekmovalne dosežke. V smučanju so zelo uspešne tudi manjše države, kot je Liechtenstein. Tudi Avstrija in Švica nista veliki državi v svetovnem merilu, kar velja tudi za del Nemčije, Bavarsko, iz katere prihaja veliko smučarjev," je sklenil Kasper.