Prezgodaj je še, da bi Mariborčanko uvrstili na dolg seznam slovenskih alpskih smučarjev, ki so blesteli v mladinski konkurenci, v članski pa se izgubili. Pri 24 letih ima namreč še vse možnosti za vrhunsko kariero. Tina Maze je, na primer, prvo medaljo na velikih tekmovanjih osvojila pri 25 letih. Štuhčeva ima v svetovnem pokalu pet uvrstitev med deseterico, najvišje pa je bila novembra 2013, ko je bila v Beaver Creeku četrta na superveleslalomu. Na novo sezono je dobro pripravljena, napredovala je tako pri tehniki smučanja kot pri telesni moči.

Dober teden je do prve tekme nove sezone v Söldnu. Boste na štartu?
Najprej moram opraviti kvalifikacije. Za četrto prosto mesto se potegujem z Marušo Ferk. To seveda ni ravno glavni cilj sezone. Če bodo spodbudne razmere in realna možnost za dober rezultat, bom šla, sicer raje ne, saj izgubiš dan treninga.

Kateri rezultat iz lanske zime je bil najboljša motivacija za novo sezono?
Najbolj sveži so spomini na Garmisch (5. mesto na smuku). Potem ko so bili na začetku sezone rezultati tako-tako, sem tam dokazala, da zmorem biti med najboljšimi.

Kakšne cilje ste si postavili za novo sezono?
Kar visoke. Želim si konstantno nastopati, ne pa, da sem enkrat 27. in potem peta. To je skoraj nelogično. Skratka, odpraviti želim nihanja in dosegati konstantno dobre rezultate.

Med deseterico?
No, visoko. Ne bi o številkah.

Ste napredovali, boste pripravljeni, da napadete tudi stopničke?
Napredek je viden tako na smučeh kot pri kondicijski moči. A dejavnikov za uspeh je veliko. Upam, da se vse uskladi.

Odločitev, da del priprav opravite sami oziroma s svojo ekipo, je bila nujna. Brez treninga na južni polobli je najbrž težko računati na vrhunski rezultat ...
Druge ni bilo. Odlično je v Čilu, treniraš v zimskih razmerah. A ko moraš vse skupaj plačati, ni več tako fajn.

Koliko vas je to stalo?
Skoraj 20 tisoč evrov. Trije smo bili, poleg mene še mama, ki je serviserka, in trener Grega Koštomaj. Imeli smo 500 kg opreme, treba je priti tja in nazaj, plačati en mesec bivanja. Skratka, se nabere. Kako dolgo bo to šlo, težko rečem.

Nekaj vendarle pokrijejo pokrovitelji, mar ne?
Nekaj jih je, a bi si želela, da bi se drugače obrnilo.

Tina Maze je bila ob ustanovitvi ekipe aMaze v podobnem položaju. Verjetno pokrovitelje zanimajo le vrhunski rezultati, stopničke ...
Vem. Takrat bodo kar sami prišli k meni. A ko jih najbolj potrebuješ, jih skorajda ni. V tem športu je tako, da od malega denar vlagaš in preden prideš do točke, da se začne vračati, traja. V glavnem, stane.

Glede na izjemne dosežke v mladinskih kategorijah bi lahko bili vi Tinina naslednica, zato bo javnost željna vrhunskih rezultatov. Ste pripravljeni sprejeti nehvaležno vlogo?
Tudi jaz hočem najboljše rezultate. Upam, da bo ta pritisk name deloval pozitivno. Pomembno je, koliko jaz pričakujem. Na to dam največ.

Vam godi, da boste imeli več pozornosti slovenskih medijev?
Ni mi tako pomembno. Kot rečeno - glavno, da dobro nastopim in da sem jaz zadovoljna s seboj.

Ko mediji pišejo in poročajo o vas, je to prijetno brati oziroma spremljati?
Večinoma niti ne morem vsemu slediti. Drugi mi pokažejo in so zelo navdušeni. Rečejo mi: glej, tvoj intervju. Jaz odvrnem: pa saj vem, kaj piše. Saj sem jaz odgovarjala.

Ste na seznamu slovenskih športnikov, ki so zaposleni v slovenski policiji. Kolikokrat ste letos oblekli policijsko uniformo?
Samo enkrat, bila pa sem še na dveh prireditvah, na kateri sem lahko prišla v civilni obleki. Lepo je, da te ljudje vidijo in da se družiš z navijači. Najprej jim je nerodno, potem pa normalno komunicirajo.

Je pa gotovo lažje, ker imate zaposlitev in neko socialno varnost?
Dejstvo je, da vsak evro pomaga. Fajn je, da si mirnejši, da imaš neko osnovo.

Na mobilnem telefonu imate na namizju fotografijo svojega psa, bernskega planšarja Išo. Vas še kdaj spremlja na kakšnih smučarskih tekmah?
Ne več. Je že kot nekakšna stara gospa. Včasih je res hodila na tekme, saj ima rada sneg. A zdaj je že stara. V človeških letih že kakšnih 85 let.

Kdo vas še razveseli, ko se vrnete z dolge poti?
Fant, prijatelji in papiga, ki pa nič ne govori. Je nismo naučili.