Slovenski slalom je na dnu. Po slovesu Mitje Valenčiča, ki je imel nekaj uvrstitev med deseterico in je vsaj približno držal stik z vrhom, je zdaj vsaka točka uspeh. Matic Skube in Miha Kürner v tej sezoni na štirih tekmah nista pokazala, da bi v primerjavi s prejšnjimi (prav tako klavrnimi) sezonami napredovala. 28-letni Kürner je bil sicer na nekaterih odsekih hiter, a kaj, ko se ob njegovem priimku vedno izpišejo črke DNF (ni končal vožnje). Gorenjski alpski smučar se vseeno ne predaja in se ne zmeni za zlobne opazke na spletnih forumih.

Na slalomu v Adelbodnu ste spet odstopili. Kaj je bilo narobe in kako hitri ste bili do odstopa?
Zaradi zelo mokrega snega je bilo težje kot po navadi, vseeno pa je bila proga glede na okoliščine dobro pripravljena. Imel sem spodbuden prvi vmesni čas, tako dobro sem se počutil, da sem želel še več tvegati. Izbral sem malenkost preveč direktno linijo in naslednjih vrat nisem ujel. Po videoanalizi sodeč sem bil do odstopa med petnajsterico, podobno pa je bilo tudi na prejšnjem slalomu v Santa Caterini.

Smučate torej kar spodbudno, vendar vam razmere niso najbolj naklonjene ...
Letošnja zima zahteva več znanja kot po navadi. Če je na progi samo deset centimetrov snega, je teren neraven in je zato težje. Zadnje tekme sem sicer ujel pravi ritem, počutim se dobro, mi je pa žal, da ne pridem v cilj. A verjemite, to je boljši občutek, kot pa, če prideš v cilj in si počasen. Zdaj sem lahko mirnejši.

Imeli ste tudi smolo, ker ste se zastrupili. Kako hudo je bilo?
Pred tekmo v Adelbodnu smo se v hotelu zastrupili s hrano. Imeli smo resne trebušne težave. Še dan pred tekmo nisem vedel, ali bom lahko štartal ali ne. K sreči je priskočil na pomoč hrvaški fizioterapevt, ki nam je vnesel v telo nekaj elektrolitov in smo lahko štartali. Tekma v Adelbodnu je bila tako še napornejša, ker dva dni nisem skoraj nič jedel, podobno tudi Matic (Skube).

K sreči je tekem še kar nekaj. Zdaj prihajata klasična slaloma v Wengnu (od Slovencev bo v slalomu zanesljivo tekmoval Štefan Hadalin, drugi tekmovalec pa bo določen v sredo) in Kitzbühelu. Se radi vračate v ti legendarni prizorišči svetovnega pokala?
Seveda. Wengen je nekaj posebnega, tja se pripelješ z vlakom in si skorajda odrezan od sveta. Vendar še ni znano, ali bom v Wengnu tekmoval ali ne. Mogoče bom šel takrat raje na tekme evropskega pokala, kjer držim dobro štartno številko in bi rad potrdil formo, da bi šel potem v Kitzbühel bolj sproščen. Te tekme se še posebej veselim.

V slovensko reprezentanco se niste prebili, zato iščete različne načine, kako trenirati. Kdo je vaš trener?
Južni Tirolec Daniel Fahrner, ki je ustvaril že nekaj slalomistov oziroma jim pomagal iz krize. Njegova varovanca sta bila tudi Urs Imboden in Patrick Thaler. V ekipi sta med drugim Čeh Krystof Kryzl in Švicar Marcus Vogel. Zdaj, ko so tekme, sicer treniram tudi s slovensko reprezentanco.

Se kdaj priključite močnejšim reprezentancam?
V Santa Caterini smo trenirali z Italijani in Norvežani, pri katerih resda ni bilo Kristoffersena, a to je bil odličen trening. Prav škoda, da sem bil zraven le en dan, potem pa zbolel. Po časih sva bila z Maticem konkurenčna. Ta trening na trdi podlagi, kakršna je tudi na tekmi, mi je dal res veliko.

Boste po tej otoplitvi, ki je zajela Slovenijo, lahko kaj trenirali v Kranjski Gori?
Če bo res pritisnil mraz, kot je napovedano, bomo v drugi polovici tedna v Podkornu že lahko trenirali.

Ste izračunali, koliko ste od maja za treninge in tekme plačali do danes?
Ne, ampak verjetno bi me zabolela glava. Vsekakor bo to moja najdražja sezona.

Kdo vas financira?
Nekaj dobim od Petrola in agencije Ski and Fun, preostalo je na ramenih staršev. Toda moral sem tvegati.

V prav dragih hotelih najbrž ne spite ...
Že leta skorajda ne spimo v hotelih in iščemo najcenejše apartmaje, kjer upaš, da boš dobil ceno 20 evrov na dan. Kuhamo si sami. Znanstvena fantastika je, da bi spal v najboljših hotelih.

Nekdanja direktorica Smučarske zveze Slovenije Barbara Kürner Čad je ...
... očetova sestrična.

Nekateri so vam v preteklosti očitali, da ste v reprezentanci samo zaradi nje!
Na lepe oči nihče ne pride skozi in to je edino pravilno. Treba je biti dober in zadostiti merilom, ki jih ima Smučarska zveza. Sam sem si vedno, kadar sem bil v reprezentanci, to zaslužil z rezultati.

V mladinski kategoriji ste bili zelo obetaven tekmovalec. Marca 2007 ste bili na svetovnem mladinskem prvenstvu v slalomu šesti. Zmagal je Matic Skube, drugi je bil Marcel Hirscher, vi pa ste med drugim premagali Fritza Dopferja. Zakaj vam ni uspel prehod v člansko kategorijo, kar je v slovenskem smučanju že kar pogosta "bolezen"?
Nekaj je vsekakor narobe tudi na SZS-ju, ker so dopustili, da se to dogaja. Kot da ne bi imeli ambicij, da ustvarijo vrhunskega tekmovalca. Predvsem bi rad poudaril, da so se ves čas menjavali trenerji. Poznam preveč fantov, ki so končali kariero s cmokom v grlu. Jaz se še vedno trudim in iščem način, da mi uspe, zato sem se tudi odločil, da treniram na tujem. Rezultati tega sicer ne potrjujejo, a občutki so dobri in ni mi treba obupovati.

Kakšne želje sploh še imate pri 28 letih? Še sanjate, da boste nekoč zmagovalec kakšne tekme svetovnega pokala?
Vedno sem se videl na najvišji stopnički. Morda se sliši utopično, a če na treningu ali tekmi premagaš nekoga, ki je že stal na najvišji stopnički, veš, da si blizu. Včasih je noč res najtemnejša tik pred jutrom. Z Maticem nisva daleč, poklopiti se morajo malenkosti. Se je pa treba zavedati, kako konkurenčen je ta šport in da je vedno težje priti v vrh. Slovenci vlagamo vedno manj, drugi vedno več. Pomanjkanje denarja je treba nadomestiti z znanjem in s trdim delom.

Pravite, da ste že premagali smučarje, ki so bili na najvišjih stopničkah. Koga imate v mislih?
Letos na treningu v Santa Caterini sem imel isti čas kot Jean Baptiste Grange. Seveda se zavedam, da je trening eno, tekma pa drugo, a vendar ... Pred leti sem Marcela Hircherja, ko je že dvignil globus, premagal na veleslalomski tekmi avstrijskega državnega prvenstva. V finalu sem imel boljši čas in bil na koncu drugi, takoj za njim. Nekaj takšnih zgodb je.

Ko na MMC-ju objavimo novico o slalomski tekmi svetovnega pokala, je zaradi neuspešnih slovenskih nastopov opaziti precej cinizma na forumu in tudi posmehovanja. Najbrž ni prijetno biti tarča posmeha ...
Spletnih forumov ne berem. Najboljše je, da se osredotočiš na svoj posel, mnenje ljudi pa ignoriraš. Če bi se oziral na to, bi me ustavilo. Razumem pa, da so apetiti navijačev veliki, saj je bila Slovenija včasih slalomska velesila.