Z 29-letno Brinjčanko smo se pogovarjali med treningom na Rogli, kjer je letos že drugič. Že takoj po koncu lanske sezone si je ogledala olimpijsko prizorišče v Kanadi in ga seveda tudi preizkusila. In najbolj naporna stvar? Ne krioterapija, kjer moraš biti nekaj minut pri -120 stopinjah Celzija v kratkih rokavih, ampak posebne vaje za noge na Difu, kjer sediš na nekakšnem električnem stolu in kljubuješ sili računalnika. Več v intervjuju.

Večina ljudi se v teh dneh prepušča soncu, morju ... Ste vi imeli sploh kaj premora po prejšnji naporni sezoni?
Ni bilo nobenega počitka. Po sezoni sem imela tudi precej obveznosti, nato pa je kmalu sledila pot v Vancouver. Šli smo pogledat, kakšne razmere nas tam čakajo februarja. Lahko rečem, da so se priprave začele že na olimpijskem prizorišču. Želela bi si kakšen vikend ali teden prost, toda olimpijske igre so le olimpijske igre. Nočem si očitati, da sem premalo delala.

Če odštejemo Vancouver, kje ste že vse trenirali?
Na začetku maja sem bila na Slovaškem. Tam smo vključili kineziologa, ki bo delal z nami celo sezono. Začeli smo tudi s krioterapijo. Zdaj sem že drugič na Rogli, tako da če mi kdo reče, ali se je sezona že začela, mi je kar malce čudno. Imam občutek, kot da sem že sredi sezone.

Lahko razložite, kaj je to krioterapija?
To je komora, ki je podobna neki vrsti savne, samo da je kontraefekt. Gre za sistem zmrzovanja. Za približno pol minute greš na -60 st. Celzija, potem pa na -120 st. Celzija. V komoro vstopiš v kratkih hlačah in majici. Na nogah imaš cokle, da nimaš stika s tlemi, na rokah rokavice, okrog glave pa trak za ušesa in sinuse. Na usta ti dajo masko, da ne vdihuješ mrzlega zraka. To je ena izmed oblik, ki pospešuje regeneracijo in izboljša delovanje organizma. To je nekakšen šok za telo.

In kako človek to zdrži?
Z lahkoto. Na začetku so me malo prestrašili, kako naj bi to zgledalo … Na -60 st. Celzija si približno pol minute, na -120 st. Celzija pa približno tri minute. Pa ni bilo tako hudo. V bistvu je tako, kot da bi šel v kratkih hlačah in kratki majici na -10 st. Celzija, nato pa še na -20 st. Celzija. Meni, ki sem navajena mraza, to ni delalo večjih preglavic. Potem se moraš gibati še 15 minut, da telo pride nazaj na pravo temperaturo, in dobiš maksimalen učinek. Vse skupaj naj bi ponovil približno desetkrat. Ko sem šla po koncu sezone v kriokomoro, sem bila precej utrujena, bilo je tudi veliko stresa. Nazaj sem prišla kar spočita. Vsaj skozi ta vidik, se mi je metoda zdela uspešna. Učinek naj bi trajal 4 do 6 tednov. Upam, da jo bomo ponovili še jeseni.

Regeneracija je zelo pomembna, čemu pa poleti še namenjate največ pozornosti?
Pod strokovnim vodstvom smo opravili že dva bloka priprav specialne moči za noge. Gre za ekscentriko. To je hitrostna moč, ki je ne moreš kar tako razviti. Krepiš slabše mišice, ki jih v kratkem obdobju v fitnesu težko hitro ojačaš. Lani sem to delala na Difu in izkušnje so bile dobre, tako da sva se s trenerjem tudi letos odločila za “ojačanje” mišic. Noge so namreč stalno moj šibkejši del, to mi pa pomaga pri prosti tehniki, ki jo želimo letos izboljšati in izenačiti s “klasiko”. V teh dveh blokih smo naredili po 10 obiskov, kar pa je izjemno naporno. Vsakič te vpnejo v nekakšen električni stol, ki je voden računalniško, ti pa mu kljubuješ s svojo silo. Računalnik ti vseskozi povečuje hitrost in moč. Vsakič sproti sem se spraševala, pa kaj je to tebi treba … No, učinek mislim, da je bil v redu. Zdaj moram to moč, ki je zelo specifična, vnesti v trening in tehniko.

Omenili ste že prosto tehniko. Ji posvečate več pozornosti ali enako kot klasični tehniki?
Prosti tehniki se posvečam več, ampak v tem delu priprav vsako leto bolj treniramo prosto tehniko. Treba je vedeti, da je na rolkah, ki jih uporabljamo poleti, blokada na klasiki, zato se teče v “skating” koraku, kar je meni še posebej pri srcu, saj vem, da je to moja slabša stran in da jo moram do začetka sezone popraviti.

Ste morda opravili že kakšna testiranja? Kakšni so rezultati glede na priprave lansko leto?
Testiranja so že bila. Na zdajšnjem nivoju je v bistvu vsak težji trening nekakšen test za celotno ekipo. Za seboj imamo namreč 5, 10 let rezultatov na enih in istih treningih. Imamo točno določene številke, ki nam kažejo, na kakšni poti smo, ali smo pripravljeni dobro ali slabo. Že nekako pregovorno pa rezultatov testiranj ne želim izdati. Ti rezultati niso zagotovilo za dobro sezono. Če sem zdaj fantastična, še ne pomeni, da bom spomladi tudi. Testiranja so nekakšen smerokaz, ali delamo dobro v pripravljalnem obdobju. Do cilja pa je še zelo daleč.

Načrtujete vrhunsko formo že za začetek sezone ali boste začeli "počasneje" in stopnjevali pripravljenost do olimpijskih iger?
Za zdaj je vse skupaj še zelo daleč. Najprej moramo videti, ali bom pred začetkom sezone utrujena ali pa že v formi, ki omogoča naskok na vrhunske uvrstitve. Na to vprašanje bi vam moral v bistvu odgovoriti trener. Ne vem, kaj se mu plete po glavi. Se pogovarjava, ampak načeloma je to še prezgodaj. Cilje po navadi postaviva konec poletja ali zgodaj jeseni, ko vidiva, kako potekajo treningi. Eden izmed ciljev je decembrska tekma na Rogli, ampak vse je podrejeno olimpijskim igram. Bom pa poskusila narediti tako sezono, kot je bila lanska – vsaka tekma super uvrstitev.

Za vprašanje Vancouver ali skupni seštevek svetovnega pokala je torej še prezgodaj?
Lepo bi bilo, da oboje super opravimo, ampak realnost je po navadi drugačna. Lani sem v boj za končno zmago posegla šele v zadnji tretjini. Letos bo po moje podobno. Zaradi sistema točkovanja in sklopov je nemogoče napovedovati, da če si dober v prvi polovici sezone, boš najboljši tudi na koncu.

Imate kaj informacij o tekmicah?
Zelo malo. V bistvu se o tem ne sprašujem. Ne delam si nekih utvar, da trenirajo slabo. Prepričana sem, da letos vse grizejo še bolj. Olimpijska sezona je pač olimpijska. Edini podatek, ki sem ga dobila, je, da je Jacobsonova poškodovana, vendar je bila ona že lani izločena iz svetovnega vrha. Zdaj se nočem obremenjevati s konkurenco. Pet zimskih mesecev je povsem dovolj.

Po koncu sezone ste omenili, da bi se lahko priključili tudi kakšnemu treningu druge reprezentance. Še razmišljate o tem?
Mala možnost je še. Nekaj se pogovarjamo, da bi se priključila italijanski ženski reprezentanci na enem izmed trening kampov. Ne vem, če nam bo zneslo časovno, saj imamo še veliko za postoriti. Bilo pa bi super, vsaj zaradi druženja in “vpeljave” konkurenčnega duha.

Ostaja lanska servisna ekipa tudi letos z vami?
Da. Potrdili so vsi, kar mene izjemno veseli. Sestavili smo fantastično ekipo, eno izmed najboljših na svetu. Upam, da nam bo dano priključiti še kakšnega serviserja, saj si tudi druge punce želijo še več pozornosti. Govori se o različnih opcijah. Veliko bo samoplačniškega sistema, sama ga imam do zimskega obdobja s fizioterapevtom in z zdravnikom.

Ne moremo mimo financ. Tudi nordijski del je bil prisliljen znižati proračun. Ali to kaj občutite ali gre vse po načrtih?
Za zdaj vse poteka, kot sem si zadala. Je pa res, da sem vse življenje navajena sofinanciranja, najprej s pomočjo staršev, nato pa osebnih sponzorjev in tudi sama. Meni to ni predstavljalo velikega šoka, ker sem tega navajena. Letos gre za olimpijsko sezono, in če to pomeni, da bom morala plačati, bom plačala. Vsake sanje imajo pač svojo ceno.