28-letna tekačica iz Brinja pri Ljubljani si želi vsaj ponoviti lansko sezono, ko je trikrat slavila in petkrat stala na zmagovalnih stopničkah. V svojo zbirko lovorik je pospravila tudi mali kristalni globus za najboljšo sprinterko. "Občutek je zelo dober - enak že zadnja 2 do 3 mesece. Zelo lahko tečem in zelo dobro opravljam tudi težke treninge," je o svoji pripravljenosti iz finskega Muonia, kjer pili formo zadnje dni, za MMC poročala Majdičeva.
Slišati je bilo, da ste celo razmišljali o koncu kariere. Zakaj, ko pa sta za vami dve izjemno uspešni sezoni, olimpijske igre v Vancouvru pa tudi niso več tako daleč?
Odgovor se skriva že v prvem delu vašega vprašanja. Želim si končati na vrhuncu kariere. Mali kristalni globus, zmage, srebro na svetovnem prvenstvu - vse te dosežke je težko preseči. Toliko let izjemnega in napornega dela je za žensko težko. Leto za letom, brez prave pavze, je bilo kar prehudo. Definitivno so nato olimpijske igre pretehtale. Poleg tega sem se spomladi spočila. Po 8, 9 letih sem si prvič privoščila dopust. Naredila sem analizo v glavi. Ljudje, ki so vseskozi ob meni, so ocenili, da je še vse pred mano. K moji odločitvi za nadaljevanje so pripomogli tudi osebni razlogi, o katerih pa ne bi govorila.
Po Rogli in Dachsteinu zadnji mesec formo pilite v Skandinaviji. Kakšen občutek imate o svoji pripravljenosti?
Občutek je zelo dober - enak že zadnja 2 do 3 mesece. Zelo lahko tečem in zelo dobro opravljam tudi težke treninge. Velik napredek smo napravili z gospodom iz Slovaške, kineziofiziologom, s katerim smo izboljševali ravnotežje, tako da je tehnika prišla na vrhunski nivo. Nenazadnje so za menoj v teh letih ogromne količine treninga, s katerim sem si nabrala velike zaloge energije, ki se zdaj sprošča.
Če se ne motim, ste bili na "trening" tekmah v Muoniu kar visoko?
V Mouniu je trenutno najmočnejša konkurenca. Tu je med 85 in 90 odstotki svetovnega pokala. Zmagala sem sprint v klasiki, medtem ko sem bila na 10 km prosto tretja, kar je vrhunski rezultat, sploh ker je bil en del proge ravninski, kar mi praviloma ne ustreza. Virpi Kuitunen, lanska zmagovalka svetovnega pokala, je bila denimo šele 6. Je pa res, da se vse začne čez 4 dni (s Petro smo se pogovarjali v torek, op. a.) in da se situacija zelo hitro spreminja ...
Je prosti slog že enako dober kot klasika?
Ne še čisto, se je pa zelo približal. Pri klasiki lahko vsako tekmo konkuriram za vrh, pri prostem slogu pa le ob dobrem dnevu.
Svetovno prvenstvo v Liberecu (druga polovica februarja), Tour de Ski in stopničke v skupni razvrstitvi svetovnega pokala so cilji, ki se nekako ponujajo kar sami. Ali boste kateremu izmed njih dali prednost?
Niti ne. Moj glavni cilj je vsaka tekma svetovnega pokala. Tekmovala bom na vsaki tekmi, da bom vzdrževala kondicijo in pripravljenost, čeprav je biti v vrhu tako v šprintu kot na razdalji, povrhu še v obeh tehnikah, mali čudež. Medaljo s svetovnega prvenstva (SP) že imam, a mi je tekmovanje vsakič znova privlačno. SP imamo vsaki dve leti, zato je bolj "vredno", kot če bi bilo vsako leto. Tour de Ski je sklop tekem, ki je zabaven. Gre za velik izziv. Zahteva 10-dnevno psihično in fizično zbranost, ne trener, ne tekmovalec in ne serviser ne smejo narediti napake. Ob tem moraš imeti za vrhunsko uvrstitev še malo sreče.
Virpi Kuitunen, Justyna Kowalczyk, Astrid Jacobsen in Charlotte Kalla so skupno lani končale pred vami. Je katera od omenjenih letos odpadla in ali na drugi strani pričakujete kakšno novo ime v vrhu?
Odpadla je Jacobsenova, ker je bila operirana. Če te ni v procesu treninga, zelo hitro izgubiš stik z vrhom. V prvem delu sezone ne bo konkurenčna, medtem ko so ostale vrhunske pripravljene. Kakšnih posebnih informacij sicer nimam, razen o Virpi, ki trenira tukaj. Mogoče ne deluje tako suvereno kot prejšnja leta, a pri njej nikoli ne veš, mogoče je to le pesek v oči. Počakajmo na svetovni pokal.
7 zmag v svetovnem pokalu, 17 stopničk, mali kristalni globus, srebro s svetovnega prvenstva. Tako bi lahko telegrafsko povzeli vaše največje dosežke do zdaj. Za koliko si želite popraviti te številke v prihajajoči sezoni?
Bilo bi super, če bi mi uspelo zbrati vsaj tako število zmag kot lani (3, op. a.), ali pa da bi bilo število stopničk primerljivo z lanskim (5, op. a.). Težko je napovedovati take stvari. Zadovoljna bom z vsako uvrstitev med deseterico, saj je to mejnik med elito in povprečjem. Mogoče se ljudem zdi deseterica samoumevna, a ni. Za vsem je veliko garanja.
Sezono boste odprli s preizkušnjo na 10 km v prostem slogu. Kam ciljate?
Želela bi si deseterice. Je pa res, da v ekipi nimam konkurence, zato do prvih tekem ne vem, kje sem. Zaradi tega si malo izgubljen, lahko imaš tremo, ki te ubije. Količina treme bo odločala o tem, kje bom.
Že v Sloveniji so večeri precej dolgi, zato ne dvomim, da so daleč na severu še daljši. Kako si krajšate čas? Vseskozi pač ne morete razmišljati o smučarskem teku.
Veliko časa si ne krajšamo, saj je vse podrejeno treningu. Imamo srečo, da je italijanski serviser prinesel avtomat za kavo, ker vsak dan rabim pošteno dozo kave. Poskušamo ostati zdravi, si delamo energijske zaloge, kaj skuhamo. Zvečer se malo več družimo med seboj, si pogledamo kakšen film. Dobro je, da imamo neomejen dostop do interneta, tako da smo 'na tekočem'.
Aleš Vozel
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje