Svetovni prvak v kombinaciji iz leta 2007 trenira po posebnem programu, toda kondicijski trenerji so nad njegovim bliskovitim napredkom navdušeni. Ob najrazličnejših vajah Dani vsak dan naredi nov korak k vrnitvi v cirkus svetovnega pokala.

Prvi zavoji na smučeh
Še preden se je udeležil priprav na Mallorci, je na ledeniku v Kaunertalu prvič, odkar je zapustil bolnišnico, stopil na smuči. To je bil zanj zelo poseben trenutek, saj še pred kratkim ni vedel niti tega, kako mu je ime. Že po nekaj zavojih so se začeli vračati stari občutki. Trenerji so bili začudeni. Albrecht je progo presmučal bolje, kot so upali največji optimisti.

Sence v snežnem kanalu
Pri smučanju na nadmorski višini 3.100 metrov Albrecht ni imel večjih težav. Seveda je pri tem poskusu šlo zgolj za prebujanje naučenih stvari. Ure niso bile prižgane. S tehničnega vidika je povsem zadovoljil trenerje, potem pa je zapeljal v snežni kanal. Tam so se menjavali sonce in sence. To mu ni ugajalo in po koncu treninga mu je v hotelu postalo slabo.

Povabilo na Mallorco
Odločitev trenerjev je bila soglasna. Če želijo z njim v Vancouvru osvojiti olimpijsko medaljo, mora biti Dani najpozneje jeseni telesno stoodstotno pripravljen. Švicarska reprezentanca je odšla na priprave na Mallorco, pa so ga povabili zraven. Trije kondicijski trenerji so izdelali natančen načrt treningov, ki so bili napisani posebej zanj.

Koordinacija in vzdržljivost
Velik poudarek so namenili vožnji s kolesom. Na začetku je imel Albrecht težave že s samim ravnotežjem, toda po nekaj dneh je kolo že povsem obvladal. Tudi v tem pogledu je bil presenetljiv zelo hiter napredek. Zdaj vozi po trasah, ki so dolge najmanj 70 kilometrov in nima nobenih težav. Tudi hoja po vrvi zdaj že sodi v stalni repertoar njegovih vaj.

Zapoznele reakcije
S svojimi kolegi iz reprezentance se na treningih srečuje le ob igranju nogometa in takrat je razlika med njimi najopaznejša. Albrechtove reakcije so počasne. Preden ugotovi, kaj z žogo, mu jo nasprotnik že vzame. Tudi prave eksplozivnosti še ni v njegovih nogah. Toda tudi pri nogometu je iz dneva v dan boljši. Prav to, da je napredek tako opazen, vliva Daniju dodaten motiv za še trše delo.

Človeška glava, slonovo telo
Od padca na treningu v Kitzbühelu so zdaj minili štirje meseci. Skoraj en mesec je bil v umetni komi, potem pa še mesec v bolnišnici. Tam so mu kar nekaj noči zapored delale družbo skrajno čudne sanje. Albrecht se spominja, da je vsako noč sanjal, da ima svojo glavo in slonovo telo. Te more so zdaj na srečo zgodovina. V svoji koži se znova dobro počuti in razmišlja le še o vrnitvi na bele strmine. Kdaj se bo to zgodilo, pa je še nemogoče napovedati. Toda kaže dobro.

Urban Laurenčič