Kot nam je povedal predsednik alpskega zbora Iztok Klančnik, sta v igri za vodjo panoge le še dva kandidata. "Ta teden bo znano, kako naprej. Na razpis je prišlo sedem vlog, zdaj imamo v izboru še dva kandidata. Zadnjih 14 dni od skupščine smo stalno v pogonu in iščemo najboljšo rešitev. Vsak dan se pogovarjamo, pri čemer se pojavljajo novi modeli, kako izpeljati stvari. Morda bo vodja panoge zadolžen tudi za druge stvari. O konkretnih imenih ne želim govoriti, ni še pravi čas, zavedamo pa se, da je treba zadeve čim prej končati in potem postaviti strokovno vodstvo," je v pogovoru za MMC povedal Klančnik, ki je na začetku meseca postal predsednika alpskega zbora in odbora pri Smučarski zvezi Slovenije.

Zelo korektni pogovori z Massijem
Na vprašanje, ali bo Andrea Massi, čeprav ima precej revolucionarno filozofijo, v kakršni koli funkciji morda sodeloval s SZS-jem, je 50-letni poslovnež, ki opravlja tudi delo generalnega direktorja slovenskega Hewlett-Packarda, odgovoril: "Z Massijem sva se večkrat srečala in obstaja pripravljenost na sodelovanje. Pogovori so bili zelo korektni, Massi je vedno profesionalen in pove, kaj potrebuje, da bo izpeljal določene programe. Ničesar takega ni zahteval, česar mu ne bi mogli ponuditi. Dokazal se je in seveda vidim možnost sodelovanja." Zelo pozitiven vtis je Klančnik dobil tudi o direktorju SZS-ja Juriju Žureju: "Dnevno se slišiva večkrat, v njem imam najboljšo mogočo podporo, poleg tiste v alpskem odboru."

Kakšen je dolg, še ni znano
Novi predsednik alpskega zbora je ob prevzemu vloge poudaril, da ni smučarski strokovnjak, ima pa veliko izkušenj na področjih menedžmenta in trženja. Jih bo lahko unovčil in slovenskim alpskim smučarjem zagotovil vsaj tako visok proračun, kot je bil zadnjo sezono? "Mislim, da ja. Večina pogodbe s starimi pokrovitelji je že podpisana, trudimo pa se, da dobimo še nekaj novih." Da utegne Tina Maze končati kariero, po Klančnikovih besedah ne igra nobene vloge. O tem, kakšen je dolg SZS-ja, še ne more govoriti. "Dokončna številka še ni znana, jo še čakamo." Črn scenarij, ki se je v medijih pojavljal jeseni, da bi utegnila zveza bankrotirati, označuje za prenapihnjenega.

Če se bo le dalo, brez samoprispevka tekmovalcev
Bi se lahko - tako kot zadnjo sezono - spet zgodilo, da bo novembra direktor Jurij Žurej zažugal, da je alpski del SZS-ja porabil že ves proračun? "Ne, ker je moj princip - in pri tem me vsi sodelavci podpirajo - drugačen. Postavili bomo program, ki bo najslabši mogoč, in ga potem nadgradili. Torej - obratno kot lani." Čeprav se sliši precej pesimistično, pa Klančnik zatrjuje, da je to "precej optimalna realistična različica, če bomo dobro delali. Naj ne zveni tako, da bodo smučarji trenirali le ob koncu tedna." Ali finančna konstrukcija še naprej predvideva določen samoprispevek nekaterih tekmovalcev? "Temu se bom poskušal izogniti."

Jerman verjetno na Norveško, Grašič v Rusijo
Iztok Klančnik se je v tem kratkem obdobju "službovanja" na SZS-ju že pogovoril z vsemi tekmovalci in verjame, da ima slovensko smučanje prihodnost tudi brez Tine Maze, seveda pa jim bo treba priskrbeti dobre razmere in vrhunske trenerje. Ti bodo težko delali za tako nizko plačo, zato ni čudno, da pomočnik trenerja za hitre discipline Andrej Jerman svojo prihodnost vidi na Norveškem, Mitja Grašič pa v Rusiji.

Klančnik sicer verjame v vse tekmovalce, tudi v tiste, ki že nekaj let stagnirajo oziroma nazadujejo. Konkretno, kaj je v pogovoru rekel Maticu Skubetu in Mihi Kürnerju? "Položil sem jima na srce, naj trenirata, saj verjamem, da lahko z nekimi spremembami še kaj naredita, seveda pa jima moramo mi zagotoviti najboljše razmere za trening, da bosta lahko mislila le na smučanje."