Vodilni možje mednarodne smučarske zveze so letos poskrbeli še za dodatno zanimivost, saj so uvedli izračun izravnave vetra za vsakega skakalca posebej. Novost je bila pričakana na nož, toda očitno gre vse skupaj v drugo smer.

Težko spremljanje v živo
Še tako izkušeni spremljevalci smučarskih skokov, ki so še na zadnji zimski tekmi lanske sezone, na poletih v Planici, zgolj s pogledom na hitro ocenili, kam bo posamezen skakalec uvrščen, imajo zdaj velike težave. Spremljanje tekme v živo, še posebej pa pred televizijskimi ekrani, je zdaj zelo zahtevna naloga. Ob vsem tem tudi na televizijski grafiki še ni vseh podatkov, ki lahko na koncu vplivajo na skakalčev dosežek.

Izračunan in točkovan vpliv vetra
Tisti, ki že nekaj let zagovarjajo, da bi bila za razporeditev dovolj zgolj daljava, so zdaj popolnoma pogoreli. Vpliv sodniških ocen ostaja, pridali pa so mu še novo formulo, s katero izračunavajo izravnavo vpliva vetra na posameznika. Ta pa se lahko giblje v razponu velikega števila točk in najbrž bo ta razpon v zelo spremenljivem vetru še večji, kot smo ga bili deležni na dosedanjih treh tekmah poletne serije, ki so se v smučarsko skakalnem svetu zares povsem prijele.

20 let od V-sloga
Tudi pri tem so skeptiki potegnili krajši konec. Podobno je bilo pri uvedbi V-sloga, ki je v zadnji zimi slavil 20. obletnico od uvedbe in prvih poskusov Šveda Jana Bokleva. Novo revolucijo pa prinaša omenjeni izračun, ki v poletnem obdobju nekako drži še predpona v. d., toda očitno bo ta novotarija šla skozi.

Preizkus takoj med elito
Tako med trenerji, še posebej pa med tekmovalci, je bila novost po letošnjem kongresu smučarske zveze sprejeta na nož. Nekateri posamezniki so šli celo tako daleč, da so bili zgroženi in pripravljeni na upor. Vse skupaj se je zdelo kot nov poskus skakalnih velemož brez osnove. In to ne na kakšni tekmi nižjega ranga. Denimo, tekmovanja za celinski pokal so doslej potekala po starem kopitu, poskus se izvaja med najboljšimi. In pokazalo se je, da je to tudi prav. Nejevoljnost se je hitro spremenila v odobravanje, pri nekaterih pa kar v navdušenje.

Večje skakalnice potrebujejo več naprav
Tekme seveda spotoma odpirajo nove rešitve. Pet postaj za merjenje vetra ob skakalnici je bilo, denimo, ob srednji napravi v Hinterzartnu dovolj, ob precej večji v Pragelatu pa ne. Za nameček so jih po piemontskemu hribu namestili tako kot v Črnem gozdu na Bavarskem. Pod Savoji so vodilni prisluhnili trenerskemu zboru in so jih razporedili na več točk ob doskoku in na odskočni pomol. Več kot očitno pa je, da bodo večje naprave zahtevale tudi več merilnih pripomočkov za vodstvo tekmovanja. Za zdaj bo ostalo, tako kot je, saj računalniški program ne omogoča spremembe. Če bo novo izravnalno pravilo dokončno zaživelo, to naj bi se izvedelo sredi septembra, pa naj bi že na finalu Poletne serije tretji dan oktobra v Klingenthalu v Nemčiji ob skakalnici imeli tudi do deset vetrovnih merilnikov. Letalnice bodo seveda zahtevale še več teh naprav.

Bomo novost videli na olimpijskih igrah?
Zdaj je največje vprašanje, ali bo novotarija zaživela že v tej sezoni, ki je olimpijska, ali pa bo novost zaživela s poletno serijo prihodnje leto. Zanimivo je, da zdaj žirija tudi zgolj določi naletno mesto, trener pa se lahko odloči za drugega. Seveda se s tem tudi izravnalni količnik odbitka ali pribitka skakalcu spremeni. Vsekakor zelo zanimivo, brez dvoma pa bo treba najprej poskrbeti tudi za gledalce pred malimi zasloni. Zdaj namreč tudi največji poznavalci skokov vse do izpisa seštevka ne vedo, kam se bo posameznik uvrstil. Vsekakor nov izziv za grafike, ki skrbijo za televizijsko sliko. Trenerji in skakalci pa so že po treh poskusnih tekmah prepričani, da bodo smučarski skoki s tem precej bolj pošteni, kot so bili doslej, čeprav ob koncu sezon vedno rečejo na koncu, da se ponavadi vse poravna. Zdaj bo za to skrbela matematika.