Dragšič je bil leta 1997 svetovni mladinski slalomski prvak. Takrat je bil, mimogrede, Ivica Kostelić deseti. Če je Hrvatu nato uspelo doseči sedem zmag za svetovni pokal, je bil Dragšič ujetnik prehoda na novo tehniko in težav s kolenom. Samo predstavljamo si lahko, kako vesel je bil, ko je na prvi progi s številko 46 prismučal na sedmo mesto, v finalu pa pridobil še eno mesto.

Verjetno po SMS-u že dolgo niste dobili toliko čestitk kot v soboto, kajne?
Ja, sem se še sam hecal, da imam očitno dosti prijateljev. Okrog 60, 70 SMS sporočil je bilo in tudi klicev ni bilo malo.

Kaj je povzročilo preporod? Proga, boljše razmere?
Proga zagotovo, saj smo lahko smučali tako, kot znamo, oziroma kot na treningu. Proga je bila tudi pri naših številkah takšna kot pri številki ena. Vedeli smo, da smučati znamo. Hvala bogu, da nam je le uspelo.

Je bilo pred finalom kaj nervoze?
Bili smo kar sproščeni. Bernard Vajdič je tako ali tako že vso sezono konstanten, morda bi imela midva z Mitjo Valenčičem lahko probleme. A sva oba v finalu napredovala. Jaz sem še lažje smučal, ker sem slišal njune rezultate. To me je še dodatno spodbudilo. Nekaj treme je bilo, ampak to je bila pozitivna trema. Vozil sem na polno, kot na treningu.

Je bilo pred tem uspehom opaziti kaj malodušja v ekipi? Sta z Valenčičem obupovala?
Ne, obupovala nisva, je pa res, da je bilo pravo vzdušje težko ohranjati, če ni rezultatov. Nisva več najmlajša. Seveda sva si želela prej rezultata, a ni šlo.

Ste si na kakšni tekmi še posebej srčno želeli uspeha in bili potem razočarani?
V Wengnu. Tam sem pričakoval več, kot se je izcimilo. Ta teren mi po navadi ustreza. Tudi ko nisem imel dobrih izidov, sem bil tam spredaj. Žal je močno snežilo. Januar za nas z visokimi številkami nasploh ni bil ugoden. Zdaj je bila prava tekma in smo to izkoristili.

Se morda spomnite, kdaj so bili zadnjič trije slovenski slalomisti med 15?
Ravno danes sem zasledil, da je to bilo leta 2002 v Schladmingu. Mislim da so bili med 15-imi Kunc, Grubelnik in Košir.

Po naslovu mladinskega svetovnega prvaka in po tistem četrtem mestu na tekmi svetovnega pokala v Flachauu decembra 2004 ste verjetno tudi sami pričakovali skok na vrh, pa kar ni bilo želenih izidov. Zakaj?
Zagotovo bi si tudi sam želel, da bi uspehi prišli takoj. Toda - mladinski svetovni prvak sem bil v stari opremi, s klasičnimi smučmi. Leta 1999 in 2000, se je začela karving tehnika. Treba se je bilo navaditi in pri meni je bilo to malce težje. Lažje je bilo onim, ki so že začeli na krajših smučeh. Uspehi so začeli prihajati leta 2002 in 2003, nato sem se v Lillehammerju na finalu svetovnega pokala poškodoval. Še danes me muči koleno in zato ne morem trenirati drugih disciplin, samo slalom. Rad bi tekmoval tudi v veleslalomu, da bi bil razbremenjen. Zdaj imam le eno disciplino in če tukaj peša, so težave.

Ste se zaradi poškodovanega kolena sploh lahko normalno pripravili na zimo?
Težko. Tudi to poletje sem bil avgusta na atroskopiji. Vsako leto grem pod nož. Kolenski sklep je obrabljen, hrustanec slab, sem brez dveh tretjin meniskusa. Šele oktobra sem na treningih začel vozit na polno.

Je kakšen slalomist, katerega vožnjo posnemate?
Ne. Vsako tekmo pogledam zmagovalca in dobre tekmovalce, nato iščem, kje dobivajo in kje jaz izgubljam. Da bi pa posnemal stil kakega smučarje, to ne. Nesmiselno. Treba je iz svoje tehnike razviti maksimum.

Vam res bolj ustrezajo ravninske proge?
Ne bi rekel. Dobre rezultate imam v Wengnu, kjer je razgiban teren, v Flachauu, kjer je enakomerna strmina, in v Schladmingu, kjer je strmina. Na rezultat vpliva veliko dejavnikov. Tudi v Garmischu je le spodaj ravnina. Najbolj mi ustreza enakomerna strmina.

Bode Miller se je vrnil na vrh, letos je zelo motiviran. Se kdaj srečate z njim?
Prav z njim smo trenirali pred Garmischem, en dan v Hinterreitu. Imeli smo srečo, da smo z njim trenirali, je bilo super. Je sproščen fant, Ne gledam ga kot zvezdnika, ampak kot kolega. Je pa res precej motiviran. Me je kar presenetil. Govorili so, da ni, a to ni res. Ko smo mi končali slalom, je treniral še veleslalom. Pravi, da ima ogromno smuči, ki jih mora preizkusiti. Znan je po tem, da veliko preizkuša material in da je stežka zadovoljen.

Je na treningih bolj zanesljiv kot na tekmah?
Tudi na treningu je na meji. Ima podoben stil kot na tekmi. Smuča nemirno. Tisti trening, ki smo ga skupaj naredili, je bil zahteven in je bil jezen, ker mu ni šlo.

Čutite finančno krizo v Smučarski zvezi?
Ni "fajn". Če se že ne čuti, se prebere, sliši. Trenerjem ni lahko. Vseeno jim motivacija ni padla. Verjamem pa, da dolgo tako ne bo šlo. Še dobro, da je zdaj sezona, saj je stroškev manj, ker Fis določenim tekmovalcem plača stroške.

T. O.