15. decembra leta 2003 je dobil slalom v Madonni di Campiglio. Takrat si ni znal predstavljati, da bo na naslednje prvo mesto v tej disciplini moral čakati dobrih pet let. Zato je bila včerajšnja zmaga pravo olajšanje. Zaradi izjemnega boja z odličnima Benjaminom Raichom in Jeanom Baptistom Grangeom pa toliko slajša. Ivica Kostelič je v dveh dneh spet postal šampion. In to le dva tedna pred tekmama v Zagrebu.

Dolga novinarska konferenca
V vasici la Villa v Alti Badii je v medijskem središču velika dvorana za novinarske konference. Ivica Kostelič je v njej sedel dobre pol ure in se pogovarjal s peščico zbranih novinarjev. Ker gre za enega najbolj razgledanih smučarjev (predlani je vpisal študij zgodovine), so bile teme pogovora zanimive. Začeli smo z osnovnimi zadevami, kot so, recimo, prve stopničke v veleslalomu. Pravi, da je bil sam presenečen nad drugim mestom. Ko se je odločil za nastopanje v vseh disciplinah, je predvideval, da bo v veleslalomu nazadnje stopil na oder za zmagovalce. V tej disciplini naj bi imel največ težav in tudi zato mu je drugo mesto ogromno pomenilo.

Ambiciozni cilji
Odkar v svetovnem pokalu ni več Janice, se lahko Ante Kostelić povsem posveča svojemu sinu in se osredotoča le na njegov program. Po osvojitvi slalomskega globusa leta 2002 in naslovu svetovnega prvaka v St. Moritzu leta 2003 sta se odločila, da poskušata srečo tudi v drugih disciplinah. Zadani cilj je težko dosegljiv predvsem zaradi Ivičevega zdravstvenega stanja. Večkrat je imel operirano koleno in hodi po posebne injekcije, da se lahko sploh pregiba v kolenih brez večjih bolečin. Vseeno je Hrvat vse večkrat nastopil v hitrih disciplinah in na veleslalomih, je pa zato v zadnjih sezonah nekoliko trpel slalom. Ampak zdaj se mozaik sestavlja.

Skrajno naporna vsestranskost
Ko tekmovalec nastopa v vseh disciplinah, so stvari bistveno drugačne, kot če smuča le v eni ali morda dveh. Ivica to zdaj spoznava na lastni koži in ugotavlja, kako naporne sezone imajo vsestranski smučarji. "Praktično le še jem, spim in tekmujem. V Val d'Iseru sem prišel v hotel in zaspal v kombinezonu. Ko sem se prebudil, sploh nisem vedel, kje sem." Glede na njegove številne poškodbe je seveda tak tekmovalni ritem vprašljiv. Pogovarjali smo se o tem, ali misli, da je njegovo telo sposobno prenesti tako hude napore. "Težko vprašanje … za zdaj kaže dobro. Telo deluje dobro in bolečine so v mejah normalnega. Če bo šlo tako naprej, bom zdržal. Največja težava pa je v tem, da nimam časa za trening."

Superveleslalom je mali smuk
In potem smo se dotaknili še ene vroče teme. V lanski sezoni se je na superveleslalomu v Kvitfjellu poškodoval Matthias Lanzinger, prvi trije superveleslalomi v tej sezoni pa so bili vseeno zelo odprto postavljeni. "Ne vem zakaj jim to dovolijo. Ime superveleslalom pomeni, da gre za veliki veleslalom in v preteklosti je bilo tako. Zdaj je ta disciplina postala smuk, je pa nevarnejša od njega, ker ni treningov. V Val Gardeni sem vprašal, zakaj je Avstrijec postavil tako hitro progo. Dejali so mi, da so jo postavili za Hermanna Maierja. Meni se to ne zdi pošteno. Na štartu tekmovalci razmišljamo, ali bi vzeli superveleslalomske ali smukaške smuči, morali pa bi razmišljati o superveleslalomskih ali veleslalomskih. Naj spremenijo ime discipline, da bomo imeli minismuk, pa bomo vsaj vedeli, kaj nas čaka."

Sedmi v skupnem seštevku SP
Alto Badio je po dveh vrhunskih rezultatih Ivica Kostelič zapustil kot sedmouvrščeni v skupnem seštevku svetovnega pokala. Za Akslom Lundom Svindalom zaostaja le za 115 točk. Lepo božično darilo za tekmovalca, ki bo to razliko poskušal zmanjšati na številnih januarskih slalomih, začenši s tistim na Sljemenu. Ivica je vselej najbolj občudoval "popolne" smučarje, kot so bili Kjus, Mader ali Aamodt. Da bi se lahko štel mednje, potrebuje vrhunske rezultate v hitrih disciplinah. Glede na Kosteličevo predanost delu ta cilj ni nedosegljiv, če le ne bo kakšne nove poškodbe.

Urban Laurenčič