44-letni strokovnjak, ki si po 15-letnem delu s smučarskimi "orli" v tujini (Španija, Japonska, Nizozemska, Švedska, Češka) prvič služi kruh v domovini, se v torek s svojimi šestimi varovanci Jernejem Damjanom, Robertom Kranjcem, Primožem Peterko, Rokom Urbancem, Primožom Piklom in Rokom Benkovičem odpravlja na prvo postajo v letošnjem koledarju.

Na severu Finske je prirediteljem že večkrat zagodlo vreme, predvsem zna biti neugoden veter. Ljubitelji skokov se verjetno še dobro spomnite hudega padca Thomasa Morgensterna pred tremi leti, ki se na srečo ni končal s hujšimi posledicami. Bajc opozarja, da veter piha predvsem ob višjih temperaturah, kakršne naj bi bile v Kuusamu tudi konec tedna. Pretiranega mraza pa slovenski skakalci niso čutili tudi na zaključnih pripravah v Lillehammerju, ki so jih končali pred kratkim.

So priprave potekale tako, kot ste si zamislili, ali ste imeli s čim večje težave?
Mislim, da je bilo tako, kot smo načrtovali. Imeli smo srečno roko, ker smo se odločili za Lillehammer. V srednji Evropi je bil pripravljen Ramsau, vendar je bilo tam v zadnjem času veliko dežja, tako da se skakalnice ni dalo uporabljati. Tudi na Norveškem sicer vreme ni bilo najboljše. Imeli smo vse: od lepega vremena do sneženja, vetra, megle in dežja. Vendar je po eni strani dobro, da smo se preizkusili v vseh razmerah.

Na pripravah ste se srečali z Norvežani. Ste skakali bolje kot oni?
Nismo skakali vedno v istih terminih, vendar smo ujeli skok ali dva z njimi. Izstopala sta Anders Jacobsen in Jernej Damjan, drugi fantje pa so bili vsaj na nivoju drugih Norvežanov. S prikazanim sem bil zadovoljen, pa tudi s samim pristopom in z motivacijo. Kaj to pomeni v svetovnem merilu, pa je težko reči. Upam, da so Norvežani dobri in so pokazali visok nivo. Glede na to, da smo jim bili konkurenčni, se nadejamo dobrih rezultatov. Oni so le svetovna velesila.

Si upate napovedati, koliko Slovencev se bo na prvi tekmi uvrstilo v finale?
To je težko. Naš cilj je, da poskušamo pripeljati dva fanta med 15. Če bomo med 15, bomo obdržali stik z najboljšimi. Za druge fante bi bilo dobro, da bi se uvrstili med točke. Vemo pa, da vedno ne bo šlo vse po načrtih, ker je to pač šport. Glede na to, da so konstantno skakali, bi bilo štiri ali pet tekmovalcev v finalu lepa številka. Tako bi imeli "fajn" občutek. Ni pa vse odvisno od nas, veliko je od vremena.

Kljub ne ravno blesteči poletni sezoni ste si postavili visoke cilje - uvrstitev do šestega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala tako med posamezniki kot med ekipami. Od kod izvira ta optimizem?
V prejšnjih sezonah so bili cilji podobni, vendar v zadnji niso bili popolnoma doseženi. Ko sem prevzel to delo, sem vedel, da fantje znajo skakati in ni se mi zdelo smiselno, da si ne bi zastavljali vsaj takšnih ciljev kot prej ali višje.

Je glavni slovenski adut Jernej Damjan, ki je bil najboljši v poletni sezoni ali vendarle kdo drug?
Jernej je gotovo lahko optimist, saj je proti koncu treninga v Lillehammerju izvedel vrhunske skoke, potem ko se je prva dva dni nekoliko lovil. Presenetil me je Kranjec, ki je ravno nasprotno kot Damjan prva dva dni vrhunsko skakal - tako kot Jacobsen - nato pa ga je malo "pobralo", saj je bil utrujen. To je logično, saj je precej shujšal, ko izgubljaš težo, pa ponavadi izgubljaš tudi moč. Če bo spočit, pa je gotovo sposoben kvalitetnih skokov.

Kranjec je moral shujšati, ker ni imel primernega indeksa telesne teže (BMI) ...
Ja, Kranjec je imel indeks previsok, zato mu ni šlo vse po načrtih. Potegnili smo ga iz normalnega programa, dokler ne pride do idealne teže. Sploh manjši skakalci morajo biti zelo na "knap", kar se tega tiče. Tisti, ki so malo višji, še imajo lahko kakšen kilogram več.

Pred začetkom priprav ste izjavili, da boste vsakogar, ki se ne bo vedel športno in vzdrževal primernega indeksa telesne teže, sankcionirali. Je bila še kakšna kršitev?
Kot sem že rekel, smo Kranjca umaknili iz normalnega programa in poleti ni skakal skoraj na nobeni tekmi za svetovni pokal. To je bil v redu pokazatelj, da so fantje videli, da se ne "hecajo" in da se bomo držali tistih načel in pravil, za katere smo se zmenili.

Je bilo vendarle kaj nediscipline?
Nekaj malega je bilo, kakšnih hujših prekrškov pa ne. Fantje so zreli, morajo se zavedati, da je to profesionalni šport in da brez tega ni rezultatov.

Poleti ste zaradi marljivega dela nekajkrat pohvalili Primoža Peterko, ki pa ima v zadnjem času težave s hrbtom. Kaj pričakujete od njega?
Dejansko sem po pripovedovanju ostalih trenerjev, ki so delali z njim v prejšnjih letih, dobil informacije, da je veliko bolj motiviran kot v prejšnjih sezonah. Predvsem je vse misli usmeril v zimsko sezono, saj pravi, da "plastika" ni zanj. Po nekaterih ugotovitvah ima posedanje križnih vretenc, zato ima poseben program. Povečati bo moral muskulaturo v tem delu hrbta. Vemo, da je Primož dvakrat osvojil svetovni pokal, a preveč iluzorni cilji bi bili nesmiselni. Vemo, da se do vrhunskih rezultatov pride počasi. Uvrstitve do 20. mesta naj bi bile zanj cilj. Večkrat bo to dosegel, lažje se bo prebijati proti vrhu. Ne bomo pa zadovoljni, če bo dosegal po dve, tri točke na tekmo.

Kako je s pripravljenostjo Roka Benkoviča. Mu je strokovnjak za hipnozo, h kateremu ste ga poslali, pomagal?
Rok je neke vrste žrtveno jagnje, ki smo ga skozi poletno sezono žrtvovali, da bi povečali kvoto za svetovni pokal, zato mu manjka treninga. Predvsem v zadnjih dveh dneh na snegu pa je začel skakati precej bolje, boljše kot poleti. Upam, da bo nadaljeval s takim ritmom in da bo na novoletni turneji tisti pravi Rok Benkovič, kot ga je slovenskega javnost navajena. Benkovič je tako kot Urbanc in Kranjec začel delati z gospodom Janezom Hudovernikom, ki uporablja metodo hipnoze, s katero poskuša delovati na podzavest in odstraniti njihove blokade. Mislim, da so po kontaktu s Hudovernikom začeli bolje delovati na skakalnici. Gotovo to ni vse, je pa delček, ki lahko pomaga. Dejstvo je, da brez treninga ni rezultatov.

Kaj se dogaja s Petrom Žonto? Kdaj bo nared za tekme svetovnega pokala?
Situacija ni tako enostavna, kot se mogoče vidi navzven. Vidi se, da je bil Peter skoraj dve sezoni poškodovan in da ni tekmoval. Rehabilitacija kolena se je zavlekla, veseli pa nas, da se je vrnil. Za zdaj dela individualno. Reprezentanci se ne bo pridružil, dokler ne bomo mnenja, da je nivo njegovega skakanja tak, da ga je smiselno uvrstiti v ekipo za svetovni pokal. Vsake dodatne frustracije bi bile zanj nepotrebne, tega se zaveda tudi sam. Še vedno ob vsaki preveliki obremenitvi čuti bolečine. Dva skoka nista dovolj za tekmo, sposoben mora biti narediti sedem, osem skokov na trening brez težav.

Kako ste zadovoljni z delom Finca Arija Pekke Nikkole, ki vodi B-reprezentanco?
Podatek, da je Ari Pekka treniral Janneja Happonena, ki se je meteorsko dvignil v minuli sezoni, in da je bil trener Arttuja Lappija, ki trenutno skače na nivoju Ahonena, pomeni, da fant verjetno zna delati. Bil je tudi vrhunski tekmovalec. Prišel je, da bi prinesel iz finskega sistema nekaj svojega, ima odprte roke, po koncu sezone pa bomo potegnili črto, ocenili ali je bilo zadovoljivo ali nezadovoljivo in se odločili, kako in kaj naprej.

Kaj lahko rečete o konkurenci? Kdo so po vašem mnenju favoriti za najvišja mesta?
Razen primerjave z Norvežani in nekaj skopih podatkov o Fincih in Avstrijcih, s katerimi so trenirali naši B-reprezentanti in mladinci, ne vemo, kako so pripravljeni drugi. Verjamem pa, da bodo rutinirani mojstri, ko sta Ahonen in Malysz, pri vrhu.

Lani je vaš varovanec Jakub Janda zmagal v svetovnem pokalu. Se še kaj slišita, veste, kako je pripravljen na letošnjo sezono?
Ne, midva se ne slišiva. Najino sodelovanje, kar se tiče športa, je bilo končano po Planici. Vidimo se, kolikor se vidimo na tekmah. Želim mu vse najboljše, gotovo pa bo težje braniti lanske rezultate, kot jih je bilo napadati. Ko si enkrat pod pritiskom, je vse veliko težje.

M. R.