u leta 2019, za organizacijo katerega se je potegovala tudi Planica, bo v Seefeldu v Avstriji. Na Tirolskem je bilo prvenstvo že leta 1985.

Na 49. mednarodnem smučarskem kongresu je predsednik Mednarodne smučarske zveze Gian Franco Kasper razglasil prireditelje naslednjih svetovnih prvenstev v različnih smučarskih športih. Poleg zmagovalca Seefelda in Planice sta se za nordijsko prvenstvo potegovala še Almaty (Kazahstan) in Oberstdorf, največje nemško nordijsko središče, ki se je omenjalo kot glavni favorit in ki je svetovno prvenstvo organiziralo že dvakrat.

Planica odpadla v drugem krogu s tremi glasovi
Samo glasovanje je pokazalo, da Planica kljub velikemu optimizmu ni imela pravih možnosti, da prvenstvo res dobi. V prvem krogu glasovanja je Oberstdorf prejel osem glasov, Seefeld šest in Planica tri. Po pričakovanjih je odpadel Almaty. V drugem krogu se je izid ponovil, v finalu pa so vse tri planiške glasove dobili Avstrijci in presenetljivo zmagali.

"Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči. Vložili smo veliko energije in veliko vere ter dobre volje. Na koncu smo videli, kako se glasovalni stroj odloča. Vedno so v prednosti velike države z veliko gledalci in velikimi proračuni. Očitno je tudi tokrat prevladalo mnenje, da je eni takih držav treba dati svoj glas," je za TV Slovenija po izboru Seefelda povedal predsednik SZS-ja Enzo Smrekar.

Glasovanje naj bo javno
Razočaranje v slovenskem taboru je bilo veliko. V osnovi je slovenski tabor napovedoval dvoboj med Oberstdorfom in Planico. "Očitno so prevladali različni interesi. Sam mislim, da je to tudi posledica tajnega glasovanja. Glasovanje naj bo javno, da se ve, kdo koga podpira," je dejal prvi mož planiške kandidature Primož Finžgar. Pritrdil mu je tudi Janez Kocijančič, član predsedstva FIS, ki je med vrsticami razkril, da je bilo obljub o podpori Planici več kot glasov.

"Današnja odločitev nikakor ni spodbuda malim državam, naj kandidirajo. Za smučanje nikakor ni dobro, če bo prevladal občutek, da nimajo možnosti," je še dejal Smrekar. Dodal je: "Razumem logiko velikih trgov z veliko gledalci. To se je jasno pokazalo že pri Mednarodnem olimpijskem komiteju in očitno je prišlo tudi sem. A pojavlja se vprašanje, ali se bodo tovrstne prireditve vrtele le v velikih in močnih državah."

Glasovali niso v interesu športa
Med bolj razočaranimi sta bila tudi ambasadorja Planice, nekdanja šampiona Franci Petek in Petra Majdič. Njuno razmišljanje v glasovanju je bilo usmerjeno predvsem v dejstvo, da ni težava poraz, težava je, da v športni politiki s tajnim glasovanjem nihče ne pove, zakaj si izgubil in kaj spremeniti. "V športu vložiš trud in imaš vsaj možnosti. Tukaj pa ne vemo nič. Naj nekdo reče, da ni sponzorjev, ni medijskega prostora, nimate snega. Samo "I'm very sorry" ni dovolj," je bila jezna Majdičeva. Do svojih kolegov je bil kritičen tudi slovenski član predsedstva FIS-a Kocijančič, močno pa ga je motilo tudi dejstvo, da v športni politiki Planica ni dobila podpore, ki je bila sprva obljubljena. "Številni so samo obljubljali. Mislim, da je bila odločitev narejena v smislu gospodarskih interesov, in žalostno je spoznanje, da niso glasovali v interesu športa."

Odločitev FIS-a ima tudi finančne posledice za Smučarsko zvezo Slovenije. FIS bi Planici ob organizaciji SP-ja za trženje in televizijske pravice namreč nakazala 8,75 milijona evrov, slovenskim prirediteljem pa bi ostala še sredstva od prodanih vstopnic, majhen delček oglasnega prostora in provizija z zakupi bivališč za uradne osebe, novinarje, navijače, pa tudi del prihodkov od prodaje spominkov in drugih navijaških rekvizitov. Zveza bi z dobičkom lahko pokrila del starih obveznosti.

Planica se spogleduje s tretjo kandidaturo
Glede na dejstvo, da se v Planici končuje izgradnja modernega nordijskega smučarskega središča, je bilo aktualno vprašanje, ali bo Planica poskusila še tretjič. "O tem se bomo pogovarjali, ko se streznijo glave," je dejal Finžgar, obenem pa pristavil, da bi bila nova kandidatura glede na velik vložek v planiško infrastrukturo najbrž res smiselna. "Zadevo bomo analizirali, potem ko jo bomo prespali in se odločili, kako naprej," pa je dejal Smrekar in dodal, da mora tudi FIS razmisliti, kako bi kandidaturo pocenil, saj je ob prvi kandidaturi Planica plačala 120.000 evrov, druga je stala 90.000 evrov, morebitna tretja bi stala 60.000.

"Te stroške mora FIS znižati. Morda je kotizacija zagotovilo, da je posamezen kandidat resen, a lahko bi bila tudi neke vrste kavcija, ki bi jo ob neuspešni kandidaturi dobili nazaj. Saj ne plačamo le kotizacije, ampak tudi namestitve, poti, stojnico, ki smo jo imeli v Barceloni, in drugo. Ta denar nujno potrebujemo za programe naših tekmovalcev," je še dejal Smrekar, a vendarle nakazal smer, "dokazali smo, da lahko medalje osvajamo na vseh nivojih. Nisem za to, da vržemo puško v koruzo."

Pred dvema letoma zmagovalec Lahti
V zadnjih dneh so v Barceloni predstavniki organizacijskih odborov predstavili kandidature najvišjim organom FIS-a in posamičnim odborom za nordijsko kombinacijo, smučarski tek in smučarske skoke. Med najbolj izpostavljenimi iz planiške odprave sta bila oba ambasadorja kandidature Franci Petek in Petra Majdič. Planica, kjer se gradi novo nordijsko središče, se je neuspešno potegovala že za svetovno prvenstvo leta 2017, ki ga bo organiziral Lahti (Finska). Leta 2015 bo prvenstvo v Falunu (Švedska).

Are za alpski SP ugnal Cortino
Najprej so sporočili organizatorja svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki bo leta 2018 v Oberstdorfu. V Park Cityju v ZDA bo leta 2019 svetovno prvenstvo v deskanju na snegu in smučanju prostega sloga. Američani in Nemci so bili edini kandidati za ti dve prvenstvi.

Istega leta bo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Areju. Švedsko smučarsko središče je premagalo drugega kandidata Cortino d'Ampezzo (Italija). Že v prvem glasovanju je Are dobil večino, Cortini ni pomagala niti podpora Alberta Tombe in Luce di Montezemola. V petek bodo na kongresu še volitve predsednika in članov predsedstva. Edini kandidat za predsedniško mesto ostaja Švicar Gian Franco Kasper, med 22 kandidati pa se bo za eno od 16 mest v predsedstvu potegoval tudi slovenski predstavnik Janez Kocijančič.