Okroglo mizo je organiziralo Društvo športnih novinarjev Slovenije v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Dejstvo je, da dežela na sončni strani Alp potrebuje sodoben nordijski center, v kakršnem trenirajo asi po Evropi. Tako je razmišljala tudi prejšnja vlada, ki je oktobra 2006 predstavila resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023, vanjo pa je vključena tudi Planica.

Zemljišča so odkupljena
"Ne glede na to, da se bo vlada zdaj zamenjala, si želimo, da bi tudi nova nadaljevala delo in omogočila obstoj te blagovne znamke," je dejal Primož Finžgar, generalni sekretar organizacijskega odbora tekem pod Poncami. Urbanistična zasnova obnove skakalnic in gradnja tekaških stez naj bi bili po mnenju projektanta Andreja Golčmana že končani, naslednji korak pa bo pridobivanje soglasij. "Zemljišča na pobočju skakalnic so že odkupljena v celoti, pripravljene pa so tudi že pogodbe za odkup zemljišč pri vznožju," je na novinarski konferenci zatrdil kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Da SP 2010 le ne bo zadnje
"V zvezi želimo, da bi čim prej prišlo do obnove, da ne bi bilo svetovno prvenstvo v poletih leta 2010 zadnje v Planici," so bile besede Jara Kalana, direktorja Smučarske zveze Slovenije. Rušiti bo treba stare objekte, skakalni in razvijajoči se tekaški del naj bi bila urejena do leta 2013, zgrajen pa bo tudi celovit nordijski center, ki bi omogočal priprave in tekme v vseh letnih časih. Planica bo lahko organizirala tekme svetovnega pokala in nordijska svetovna prvenstva. Na mestu stare velikanke bosta zgrajeni 125- in 95-metrska skakalnica s prostori za organizatorje in tekmovalce med treningi ter tekmami. V Triglavskem narodnem parku bodo stale tudi manjše skakalnice za naraščajnike, panoramsko dvigalo in tekaški stadion, ki bo zamenjal zdajšnja parkirišča.

V Avstriji so centri uspešni
"Imeli smo srečo, da je bilo odvzeto gradbeno dovoljenje, ker je prišlo do zastoja in nato novih začetkov prav v času, ko smo lahko začeli črpati sredstva iz evropskih strukturnih skladov, brez katerih bi bili objekti manjši, s skromnejšo ponudbo pa tudi telovadnice ne bi bilo. V Avstriji imajo šest takih centrov, kot je planiški, in vsi uspešno delujejo. Ni razlogov, da tako ne bi bilo tudi pri nas," je pojasnil Jelko Gros, nekdanji direktor CŠOD-ja, ki opravlja s 23 objekti v Sloveniji, med katerimi je Planica največja.

Planica vse dni v letu
Navzoči so razpravljali tudi o uresničitvi večpanožnega športnega centra v Planici. Po mnenju Janeza Matoha, predsednika gradbenega odbora in komisije za objekte pri OKS-ju, mora Planica delovati vse dni v letu, za kar pa je nordijski center premalo: "Če bo Planica le nordijski center, potem bo umrla, ker bo predraga za vzdrževanje. Večje število koristnikov bo namreč tudi znižalo cene, zato moramo v programskem, vsebinskem in kadrovskem pogledu skrbeti za delovanje v vseh letnih časih, kar pa brez vključitve športnikov drugih panog in rekreativcev ne bo mogoče."

Planico so prvič preizkusili 4. februarja 1934, ko je na državnem prvenstvu zmagal Franc Palme s skokom, dolgim 60 metrov, dober mesec pozneje pa je bilo organizirano že prvo mednarodno tekmovanje 14 skakalcev iz Slovenije, Avstrije in Norveške. Leta 1936 je pod Poncami Sepp Bradl postal prvi človek, ki je letel čez 100 m (101 m), potem pa kar 18 let tekem na Gorenjskem ni bilo mogoče videti. Po vojni je bila skakalnica prenovljena, brata Lado in Janez Gorišek pa sta zgradila letalnico, ki je bila projektirana tako, da bi jo brez težav lahko tudi povečavali. Trenutni svetovni rekord v poletih znaša 239 metrov, ki ga je leta 2005 postavil Norvežan Björn Einar Romören.

A. B.