Na največji skakalnici, ki so jo kdaj koli zgradili na Rogli, je 27-letni Ljubljančan izpolnil svojo veliko željo: "Tega se do zdaj ni lotil še nihče! Ideja je v moji glavi rastla že dolgo, a nisem bil prepričan, da je izvedljiva. Tudi s tehničnega stališča. Seveda bi se tega lažje lotil v Ameriki ali Kanadi, kjer so podobnih, velikih in posebnih izzivov vajeni. A stalno tekmujem, snemam in izvajam projekte v tujini, največkrat daleč od prijateljev, zato sem si tokrat zadevo res želel izpeljati doma."

Ko je v Slovenijo prišel še svetovni rekorder v dolžini skoka s snežnimi sanmi, Kanadčan Ross Mercer, in po ogledu skakalnice potrdil, da bo sodeloval v projektu, se je šov lahko začel. Izračuni, meritve hitrosti, priprava deske, poskusni skoki in nato prvič oba hkrati v zraku. Premajhna hitrost zaradi nasprotnega vetra je Marka nekajkrat prisilila, da se je pravočasno ustavil še pred skokom, večkrat pa je petnajst metrov dolg in deset metrov globok prepad med odskočiščem in doskočiščem komajda preletel.

Še veter je moral sodelovati ...
Tiste, ki so zadevo opazovali, je vsakič, ko je hrbtišče doskočišča dosegel le za las, pošteno zmrazilo, a "Grilo" se ni dal. "Sploh ni problema, rabim le nekoliko večjo hitrost in če se bo veter umiril, bo ta ravno prava. Vem, da je na saneh Ross eden najboljših sankačev na svetu, ki z lahkoto obrača tudi salte, tako da mu lahko 100-odstotno zaupam."

... in triki so začeli padati
Bog vetra je Marka uslišal naslednji dan, ko je na zaletišču z lahkoto dosegel hitrost prek 80 kilometrov na uro in se pognal dovolj daleč in dovolj visoko, da so slučajnim sprehajalcem v okolici čeljusti skoraj popadale na tla. Sledilo je še nekaj poskusov in Marko je že suvereno letel čez Rossa, najprej naravnost, nato pa so pričeli padati triki - Back Side Ten, Double Cork, Cab Nine zgoraj in Superman, Tsunami ali Can Can spodaj.

Nekajkrat sta se v zraku skoraj dotaknila z rokami, vrhunec pa je prišel, ko je Marko natanko čez Rossa, ki je na svoji višini izvajal Tsunami (trik, pri katerem sankač med skokom, držeč se za krmilo, naredi stojo, z iztegnjenimi nogami pa skoraj prehiti sani), naredil dvojno salto nazaj.

To je noro!
"To je res noro! Kar ne morem verjeti, da nama je uspelo. Kmalu sva sicer skočila istočasno, a sva se ves čas v zraku gledala in zaradi tega samo letela, brez kakšnih trikov. Kasneje sva se sprostila in Rossa se od takrat v zraku sploh ne spomnim več. Jaz sem samo naredil svoje, on pa tudi in ko se je vse poklopilo, sem ga preskočil, res s stilom … He he, mogoče nimam motornih sani, sem pa vseeno hud," je po uspešnem dnevu kar letelo iz Markovih ust.