"Norveška smučarska zveza je norveškim skakalcem prepovedala skakanje, ker je bila skakalnica prevelika. Takrat je bil dosežena 100-metrska znamka in Norvežani si še danes ne odpustijo tega, da so sprejeli nespametno odločitev, da svojim prepovejo skakanje, drugače bi imeli oni to znamko," je povedal Jelko Gros.

Bradl je svoj rekord na 107 metrov popravil leta 1938. Leto pozneje je v Zakopanah osvojil naslov svetovnega prvaka, le da takrat za Nemčijo. Leta 1953 je zmagal na turneji štirih skakalnic, na zimskih olimpijskih igrah pa je nastopil trikrat.

Tschanen prvi povojni junak s 120 m
Po koncu kariere je presedlal med trenerje, eden njegovih najboljših skakalcev je bil Reinhold Bachler, olimpijski podprvak iz Grenobla 1968. Po Bradlu se med drugim imenuje tudi stadion ob skakalnici Paul-Ausserleitner v Bishofshofnu. Izjemni skakalec je umrl leta 1982 v starosti 64 let. Po vojni je Stanko Bloudek s sodelavci temeljito obnovil skakalnico, FIS pa ni hotel izdati dovoljenja za mednarodna tekmovanja na skakalnici, ki je za tedanje razmere bila že letalnica. Prvi povojni junak je bil leta 1948 Švicar Fritz Tschanen z novo rekordno znamko Planice (120 m). Pri enaki daljavi je ljubljenec domačega občinstva Janez Polda padel.

Čez dva dni v Planico po nov mejnik
Bradl je torej pred 80 leti kot prvi preletel 100 metrov, leta 2015 pa je Peter Prevc v Vikersundu na Norveškem kot prvi Zemljan preletel 250 metrov. Zdajšnji rekord drži Norvežan Anders Fannemel z 251,5 metra iz Vikersunda lani. Čez dva dni bodo v Nordijskem centru Planica Prevc, Jurij Tepeš, Robert Kranjec in drugi na finalnih tekmah svetovnega pokala lovili 250-metrsko znamko in skušali postaviti nov mejnik v smučarskih poletih. "Zame je to še vedno največja skakalnica na svetu in pričakujem, da se bo rekord vrnil v Planico," je prepričan Primož Peterka, ki je pod Poncami slovenske navijače razveseljeval pred 20 leti.