Slovenske orle je prevzel decembra 2020 po neuspešnem domačem svetovnem prvenstvu v poletih. Hitro je šla pod njegovim vodstvom rezultatska krivulja navzgor in tako smo v zadnjih letih navajeni uspehov slovenskih skakalcev, ki blestijo na največjih tekmah sezone. Odkar jih vodi Hrgota, so na velikih tekmovanjih osvojili 13 medalj.

Izjemno uspešno je bilo domače nordijsko svetovno prvenstvo pred dvema letoma v Planici z dvema zlatima kolajnama in bronom na mešani ekipni tekmi. Letos so izjemno bero še nadgradili v Trondheimu, kjer je Domen Prevc postal svetovni prvak, zlato so ubranili skakalci na ekipni tekmi, na mešani moštveni preizkušnji pa se je Slovenija veselila srebra.

Predolimpijska zima se sicer ni začela po načrtih. Vse do novoletne turneje so bili rezultati slabi, po prvem vrhuncu zime pa so orli konkretno dvignili raven skakanja. Po imenitnem Trondheimu je sledil še vrhunski zaključek sezone s štirimi zaporednimi posamičnimi zmagami, za katere sta vsak s po dvema poskrbela Prevc in Anže Lanišek. Piko na i vsemu skupaj je Domen Prevc postavil s svetovnim rekordom.

Kako bi ocenili sezono?
Začetek sezone nedvomno ni bil tak, kot smo si želeli, ampak na srečo je šla po novoletni turneji krivulja navzgor. Vse se nam je potem izšlo na svetovnem prvenstvu, kjer smo res dosegli nekaj, kar smo si vsi lahko samo želeli. Po svetovnem prvenstvu smo nadaljevali v tem ritmu. Zaključili smo, kot je treba, je bila pa letošnja sezona kar dobra šola.

Večkrat ste dejali, da je na začetku sezone pri skakalcih manjkala sproščenost. Kaj je bil potem razlog, da se je krivulja obrnila navzgor?
Ko nam ta prvi vrhunec, novoletna turneja, ni uspel, smo mogoče stopili korak nazaj. Se umirili in bili bolj zbrani. S to mirnostjo potem nismo preskakovali korakov, ampak smo šli počasi. Veseli me, da so se fantje res znali umiriti in opraviti nalogo, kot je treba.

Svetovno prvenstvo je bilo nedvomno vrhunec zime. Nihče ni pričakoval, da boste tako uspešni. Še nadgradili ste domače prvenstvo iz Planice. Ste bili tudi vi presenečeni nad dvema zlatima kolajnama in še srebrno?
Seveda smo si želeli medalje. Vedeli smo, da so fantje pred svetovnim prvenstvom v formi, nedvomno pa ne bom rekel, da smo pričakovali zlato na ekipni tekmi. Želeli smo seveda si, videli pa smo, da je raven visoka in smo lahko v igri za najvišja mesta. Res se je lepo izšlo. Pri Domnu smo videli, da je v bistvu držal stik z najboljšimi, pa je delal kar precej velike tehnične napake. Tako smo vedeli, da je lahko zelo nevaren, če to popravi. Mogoče le škoda za Anžeta, ki je bil res na obeh skakalnicah kar favorit za medaljo. Na koncu se mu ni izšlo. Mogoče je to posledica sezone, vsega, kar se je vmes dogajalo in morda je malo manjkala tista samozavest v zadnjem ključnem trenutku.

Sorodna novica Svetovni prvak in rekorder: Če bi napovedal najbolj nor scenarij, bi se to zdelo nemogoče

Domen Prevc je po tistih izjemnih rezultatih na začetku kariere v zadnjem obdobju postal bolj kot ne specialist za polete, letos pa je naredil velik korak naprej in postal svetovni prvak na veliki skakalnici. Kje se je zgodil ta preskok?
Predvsem se mi zdi, da sta razlog ta umirjenost in zrelost. Počasi dozoreva oziroma iz leta v leto raste. Zdaj je bil tudi v položaju, ko ob sebi nima več starejšega brata in mora biti sam pozoren nase oziroma pozoren na napake. Zdi se mi, da se je prek tega učil in rastel. Največ se naučiš sam od sebe.

Kako ste doživeli svetovni rekord?
To so trenutki, za katere delaš. Zgoraj smo bili na vrhu kar naelektreni. Kar nismo mogli verjeti, da se je to res zgodilo. Potem je bilo treba neko ostati v fokusu, saj je bil na vrhu še Anže. Potem še njegova zmaga. Sanjski zaključek. Na zaslonu se sprva ni videlo, da je rekord. Smo še gledali, ko smo videli sodniške ocene, pa smo vedeli, da je to to. Nekako še poskušamo vsrkati vse, kar se je zgodilo. Mislim, da bo pozneje vse še prišlo za nami. Zelo sem ponosen, da sem del te zgodbe.

Anže Lanišek je imel lani smolo s poškodbo. Vrnil se je med najboljše in v skupnem seštevku zasedel četrto mesto. Koliko pomeni ta njegova konstantnost, ker v zadnjih letih je ves čas blizu vrha?
Praktično vsak skok je res pri vrhu. To je tisto, kar smo želeli od njega in kar si tudi sam želi. Pomembno je, da ta občutek in stvari, ki jih ima zdaj na koncu sezone, prenese na naslednjo. Torej da začnemo na takem vrhuncu in taki ravni. Da v bistvu znamo to nadgraditi in se še prilagoditi. Da tudi s povprečnimi oziroma solidnimi skoki sodi zraven vrha. To je neka želja oziroma cilj.

Timi Zajc je že govoril, da ve, kje so napake in težave oziroma prostor za napredek. Kje je tisti prostor za napredek, saj je že večkrat dokazal, kaj vse ima v nogah?
Zagotovo ima zmage na vsaki skakalnici. Predvsem so te malenkosti, ki na koncu odločajo, ker če vidimo, da je na vseh skakalnicah na treningih in kvalifikacijah vsaj med najboljšimi šestimi, pomeni, da ima nekaj v sebi. Pomeni, da lahko zmaguje. Letos je recimo menjal opremo, kar zagotovo ima neki vpliv. Predstavlja določeno prilagoditev. Mislim, da letos lahko veliko odnese iz tega. Zanj je ta sezona lahko lepa šola. Veseli me, da se tudi on tega zaveda in si želi že prihodnje leto to stabilizirati in nadgraditi.

Lovro Kos nima individualno dobre sezone, je pa odigral pomembno vlogo pri ekipni zlati medalji, potem je zmagal z Anžetom še na tekmi parov …

Lovro ima zelo visoko sposobnost prilagajanja, in če je samozavesten in si zaupa, lahko v zelo kratkem času naredi ta preskok, kar je zelo dobra sposobnost. Pomembno je, da od začetka prihodnje sezone gradi na tem. Da ni neučakan, hkrati ne razmišlja predaleč naprej, ampak je umirjen in dela tako, kot zna.

Žiga Jelar ima za sabo dve zelo težki sezoni. Verjamete, da se lahko vrne na raven, na kakršni je že skakal?
Seveda verjamem in vsi si to želimo. Kot pravite, ima dve težki leti za sabo. Tudi on se je veliko naučil. Šel je čez veliko ovir in mislim, da si je nabral kar precej izkušenj in šole za naslednjo sezono.

Sorodna novica Lanišek z osebnim rekordom le dočakal svojo najlepšo zmago do zdaj

Ne dolgo nazaj je bil res širok nabor skakalcev, ki so lahko osvajali točke v svetovnem pokalu. Koliko je zdaj pritiska v ozadju? Koliko je teh mladih fantov, ki lahko naredijo ta preskok?
Se mi zdi, da so se nekako že letos začele določene stvari malo drugače delati. Žiga Jančar je že neki kazalnik, da se da. Pomembno je, da se nadaljuje v tem ritmu, se gradi naprej in da se čez leto ali dve naredi neka baza fantov, ki bodo pritiskali od zadaj, da bomo imeli močno ogrodje. Seveda ekipa A, potem pa še fantje, ki so zadaj in držijo to podporo oziroma, če so potrebne menjave, da imaš vedno kakovostnega tekmovalca pripravljenega. Ne samo, da polniš število. Želja je, da se dolgoročno gradi naprej.

Je glavna želja za prihodnjo sezono posamična olimpijska medalja? Ob vseh uspehih pod vašim vodstvom v bistvu manjka le še to.
Nedvomno je prihodnjo sezono znova veliko vrhuncev. Poleg olimpijskih iger je še svetovno prvenstvo v poletih, kot vsako leto novoletna turneja … Zagotovo so kolajne vedno mamljive. Hvaležen sem, da sem del te zgodbe. Res uživam, ker lahko to delim s fanti. Želel bi si deliti čim več takih uspehov, ker so to res lepi trenutki, ki odtehtajo vse minuse in vse težke trenutke. Težka sezona, potem pa pride tak uspeh, kot je bil letos na svetovnem prvenstvu. To še toliko več pomeni. Želja, da se nadaljuje v tem ritmu.

Je zadovoljstvo po teh zadnjih uspehih zaradi slabega začetka zime še večje?
Zadovoljstvo je res potem še toliko večje. Zagotovo ni prijetno, ko ne gre, ampak še vedno je to šport, kjer so vzponi in padci. Poskusiš narediti vse, kar lahko. Če gre, super, če ne gre, si nimaš česa očitati, če si naredil vse. K sreči so fantje toliko sposobni, da so se dvignili in prišli nazaj, ampak je pa, kot sem že rekel, zagotovo ta začetek sezone šola za vse nas. Treba je imeti res konstanten fokus.

Lani so se zgodile spremembe v strokovnem štabu, poslovil se je Peter Prevc, ki je bil steber reprezentance. Koliko se je to poznalo?
Vse skupaj se zagotovo pozna. Na novo se je treba prilagoditi in mogoče je bil tudi to neki razlog, to prilagajanje, da mogoče na začetku sezone ni tako steklo. Toda vmes smo potem naredili korake naprej. Znali smo stvari umiriti in se mi zdi, da so bili zadnji meseci odraz tega dela. Zdaj bo treba to nadaljevati.

Zakaj so bili Avstrijci letos toliko boljši od preostale konkurence?
Imajo res dobro dodelane določene stvari. Že nekaj let so gradili na tem štabu, ki ga imajo. Nadgrajevali vse skupaj. Imajo res dobro bazo, kar vidimo tudi v celinskem in FIS-pokalih. Nedvomno postavljajo visoke letvice. Mogoče nismo pričakovali, da bodo tako uspešni in bodo zasedli prva tri mesta, ampak so res udarno začeli, držali ritem, drugi smo se sicer potem približali, ampak prepozno.

Kako velik udarec za skoke je bila afera z dresi na svetovnem prvenstvu?
Velik, sploh, da se to zgodi na domačem svetovnem prvenstvu. Sploh še taka država, kot je Norveška. Res ni v pomoč smučarskim skokom. Ne moremo si privoščiti, da bi jo izgubili. Tako da bo zdaj zelo pomembno, kako bomo oziroma bodo te stvari peljali naprej.

Sorodna novica Peter Prevc: V skokih sem dosegel vse, kar sem želel

Je bil za vas šok?
Kaj pa vem. Mislim, šok ... Če bi bile stvari urejene, kot bi bilo treba, se te stvari ne bi zgodile. So pa prestopili mejo. Treba je ukrepati. Zdaj je samo odvisno, kaj bodo storili. Kakšno bodo ukrepi.

Bo težko izbrisati tak madež?
Vsak šport je imel neke črne dneve. Recimo kolesarstvo, če se spomnimo, je imelo še pred desetimi leti kar precej težav, ampak se jim je uspelo vrniti. Zagotovo je to proces, ki bo trajal. Gotovo to ne gre z danes na jutri. Pravim, da je zelo pomembno, kako bodo ta madež počistili.

Niste seveda vpeti v njeno delo, ampak če komentirate kot skakalni strokovnjak, kaj dela Niko Prevc tako posebno?
Tehnično ima zelo izpopolnjen način skakanja. Tehnično je celo boljši od večine fantov. Ima te Prevčeve gene. Tudi to je zagotovo med razlogi. Ta položaj za let je zelo podoben kot pri Petru in Domnu. Občutek za samo hitrost in gibanje. Skače na res zelo visoki ravni. Večkrat ko je zmagala in ko je še osvojila tisto zlato medaljo, bolj je bila sproščena. Ni več izsiljevala in je v bistvu samo še uživala. Ko je šla v Vikersundu čez 200 metrov, pa mislim, da se je čisto sprostila, in če bi imele zdaj do konca še 20 tekem, bi po mojem mnenju vseh 20 z lahkoto zmagala.