Z Andrejem Staretom smo se pogovarjali o njegovi avtobiografiji, ki bo izšla čez mesec in pol, letošnjih uspehih slovenskih skakalcev, aferi s skakalnimi dresi, pa tudi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Lani ste se v Planici poslovili od poklica komentatorja športnih dogodkov za TV Slovenija. Kako boste ta konec tedna spremljali planiške polete?
Po 42 letih in 86 prenosih bom tokrat Planico spremljal pred TV-zasloni, verjetno kar doma ali s prijatelji. Nekateri so rekli, da bi bil lahko med povabljenci, a me žal ni. Pa nisem nič užaljen.

Je bilo pa zato verjetno težko, ko ste lani opravili še zadnji prenos v svoji karieri!
Zelo. Tudi zato, ker sem spoznal, komu je bilo kaj do mene in komu ne. Od nekaterih sem pričakoval, da mi bodo vsaj rekli hvala. Več sem zapisal v avtobiografiji, ki bo izšla čez mesec in pol. Na koncu je poglavje z naslovom Resnica o mojem odstrelu, kjer opišem občutke ob svojem slovesu od poklica TV-reporterja. Moram reči, da noben konec ni lep. Vsak zaključek ima elemente grenkobe.

Ste imeli potem kakšne ponudbe komercialnih televizij?
Številne so me nagovarjale, a sem se zahvalil in povedal, da sem lani v Planici končal reportersko kariero.

Ste v knjigi izdali tudi skrivnost tistega nepozabnega lapsusa, ko ste v športnih poročilih umetnostno drsanje preimenovali v umetnostno drkanje, pozneje pa nikoli niste želeli povedati, ali je šlo res za lapsus, ali pa ste to storili nalašč?
Tudi to je opisano v knjigi (smeh).

Kdo je bil pobudnik ideje o avtobiografiji?
Kolega Peter Kaučič in Mitja Meršol sta me nagovarjala, dokončno pa me je prepričala založniška hiša Beletrina. Avtobiografijo sem pisal dobre štiri mesece, vsebovala bo tudi 160 fotografij. Dodali smo še zvočno knjigo. Celotno avtobiografijo sem prebral kar sam. Čakajo me tri promocije, v Ljubljani, Portorožu in na gradu Bogenšperk. Tisti, ki so me radi spremljali, bodo lahko tako izvedeli še več o meni.

Oboževalcev ste imeli veliko. Lani v Planici je bilo tudi nekaj transparentov z vašim imenom.

To mi je vedno pomenilo ogromno. Delal sem za gledalce, za poslušalce. Nikdar ni bila prioriteta, da bi delal za urednike in direktorje.

Ste si svoj zadnji prenos še večkrat ogledali?
Ne. Lepe stvari rad gledam večkrat, grdih pa ne.

Kako grda je bila za vas afera z dresi, ki so si jo na SP-ju v Trondheimu privoščili Norvežani?
Vse skupaj me niti ni preveč presenetilo. Avstrijcev in Nemcev niso dali na razpelo, ampak so ujeli Norvežane, kar pušča čuden priokus. Kot da niso bili le Nemci in Avstrijci korak pred drugimi, ampak so tudi preostale reprezentance na številne načine želele priti do nepoštene prednosti pri opremi. Zdaj je bilo samo vprašanje, kaj bo naredil Fis, ki je kontaminiran z avstrijsko-nemško-švicarskim lobijem ... Če bi bili frajerji, bi Norvežanom vzeli vse medalje iz Trondheima, a toliko poguma vseeno niso imeli. Diskvalificirali so na primer nekega Robina Pedersena, ki ni imel tekmovalnega uspeha. No, seveda je prav, da so Norvežane kaznovali, čeprav zdaj cvilijo in pravijo, da so tudi drugi počeli podobne packarije. Jaz pravim: če me policist ustavi, ker sem peljal čez rdečo luč, ne morem kazati na nekoga drugega, ki je naredil isti prekršek.

Kako komentirate slovenske uspehe v Trondheimu oziroma v celotni sezoni?
Fantastično. Kar so to sezono naredili skakalci in skakalke oziroma skakalki, je fenomenalno. Vsakič posebej sem vesel, da sem bil blizu tem ljudem, jih spremljal, se z njimi pogovarjal, zanje navijal, kar še vedno počnem. Izjemno!

Nekoč ste bili v klubu navijačev Robija Kranjca, kaj pa zdaj? Vam je morda najljubši Domen Prevc, ki ste ga v prenosih večkrat ljubkovalno imenovali Domči?
No, Domči je gotovo eden mojih najljubših. Tudi Žaba – Anže Lanišek. Pa trener Robert Hrgota, o katerem so nekateri dvomili, da je pravi, je pokazal, da ima znanje. Da je pravi pedagog in trener. S takšnim vodjem je lažje tekmovati. Izjemni fantje, res držim pesti zanje.

Več kot 40 let že delate tudi v zdravstvu. Ker bodo v četrtek poslanci odločali o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, bi bilo zanimivo slišati vaše mnenje o tem.
Ministrica s svojo ekipo niti sama ne ve, kaj hočejo narediti. Kdo je dvoživka, zakaj da in zakaj ne. Ne vem, zdi se mi neresno. Kdo bo to nadziral? Na kakšen način? Vem, da moji kolegi, specialisti, ortopedi, delajo v svoji službi in "tezgarijo" še v petih drugih ambulantah. To je dobro za ljudi. Čakalne vrste so umetno narejene. Z nekaj ukrepi bi jih lahko hitro izničili. Ampak – ni prave volje. Te stvari bi se lahko veliko bolje uredile, žal pa je preveč laikov in kričačev.

Če se spet vrneva k športu: znani ste bili po svoji obširni statistiki, ki ste jo vodili sami. Imeli ste številne podatke o športih, ki so bili "vaši", torej skoki, atletika, hokej, nogomet. Še vodite to statistiko?
Še, in to iz dneva v dan. Tega nisem opustil, to je del mojega življenja. Strast. V tem uživam. Kdor tega nima rad, je bolje, da se začne ukvarjati z baletom ali začne preučevati vulkane. Na Wikipediji in Googlu najdeš ogromno stvari, a polovica stvari ne drži. Če se zanašaš le na elektronske medije, si oplel.

Bi zdajle vedeli iz glave, koliko golov je dal na primer Benjamin Šeško to sezono na nemškem prvenstvu?
Devet ali deset?

Drži, deset. Še to: mnogi ne vedo, da je tudi kolesarstvo vaš zelo priljubljen šport. Nekoč ste dejali, da bi radi komentirali Dirko po Franciji ...
Res sem imel to željo. Kolesarstvo spremljam 50 let, veliko vem o njem, zelo rad gledam dirke, sem kar malo obseden z njim. To nekaterim mlajšim kolegom danes manjka. Zdi se, da sta jim šport le poklic in zaslužek. Sam pa sem to vedno počel s strastjo.