reskok je pomemben za napredek," pravi Ana Bucik, ki v Argentini še nikoli ni trenirala tako dobro.

24-letna Ana Bucik je po slovesu Tine Maze najuspešnejša slovenska slalomistka, ki se je lani prebila tudi med prvokategornice. V slalomskem seštevku je sicer sezono končala na 17. mestu s 139 točkami. V letošnji sezoni želi podobno pridno zbirati točke tudi v veleslalomu. Avgustovski trening v Ushuaii je uspel, kar je dober temelj za nadaljnje priprave.

Kako je bilo avgusta v Argentini?
Četrtič sem bila v Ushuaii in tako uspešnega treninga še ni bilo. Res smo imeli dobre razmere, različne tipe snega, pri čemer je šlo vedno za dober sneg. Včasih se mi je dogajalo, da sem rekla: joj, še nekaj dni bi bila, nekaj še manjka. Letos smo res naredili vse, kar smo želeli, tako da sem se zadovoljna vrnila domov. V zadnjih dneh smo dali poudarek kondiciji, imele smo tudi skupne priprave v Novi Gorici. Počutim se dobro, sem zdrava. V naslednjih dneh spet odhajamo na sneg in že komaj čakam.

Po vrnitvi z južne poloble ste poudarjali, da vaš slalom še ni takšen, kot bi moral biti. Kaj manjka? Imate težave, ker ste šli na malce daljše smuči?
70 odstotkov treninga v Argentini je bilo namenjenega veleslalomu in hitrim disciplinam, ker se z Denisom (Šteharnikom) strinjava, da je to tisto, kar potrebujem poleti. Slalom je poleti pri meni bolj v ozadju. Želim namreč napredovati v preostalih disciplinah. Res imam s temi daljšimi smučmi še nekaj težav in ni še gotovo, ali jih bom imela na prvih tekmah. Skratka, za zdaj so težave, so pa tudi odseki, kjer je smučanje zelo dobro. Potrebujem še nekaj treninga.

Imate cilj, da v novi sezoni točke svetovnega pokala osvajate tudi v veleslalomu?
Drži in veseli me, da sem na treningih blizu Tini (Robnik), ki res dobro smuča, tudi ko se primerjamo s preostalimi reprezentancami. Na veleslalom ne gledam več kot zgolj na dodatno disciplino, ampak je postala enakovredna. Tudi ta miselni preskok je pomemben za napredek.

Torej ste veleslalom nekako vzljubili?
Da. Sem takšen tip smučarja, ki se nerad več dni ukvarja z isto disciplino. Rada menjam, rada grem na nove terene, nove proge, nove postavitve. Ta menjava disciplin mi pride zelo prav. Nekako se slalom, veleslalom in superveleslalom tudi dopolnjujejo in ko napredujem v eni disciplini, s tem pomagam tudi drugi.

Je bil trening v Ushuai raznovrsten z različnimi postavitvami?
Že sam teren je zelo raznolik, kar smo izkoristili. Tudi postavitve so bile različne. Trenirala sem tudi s fanti, ki imajo malo težje kombinacije, bolj zavite proge. Ko sem šla spet nazaj na žensko postavitev, je bilo precej lažje.

Moški imajo po novem pri veleslalomu smuči s krajšim stranskim lokom ...
Ja, in jim je lažje. So kar spretni s temi zavitimi programi, ki so jim prej morda delali težave.

Na južni polobli ste bili mesec dni. Je bilo na koncu že malo naporno, enolično?
Mesec je lahko dolg, ampak se k sreči dobro razumemo z reprezentančnimi kolegicami, smo prijateljice, v prostem času smo skupaj in se imamo dobro. Seveda pa na koncu res že malo čakamo, da se vrnemo.

Ste prve dni po vrnitvi izkoristili za skok na morje?
Ne, sem pa bila v Riminiju, kjer živi moj fant. Kar pogosto sem tam. In tistih 30 stopinj Celzija je bilo res prijetnih.

Kdaj greste spet na sneg?
Šele konec septembra. Imamo daljši premor, a se mi zdi pametno, da je tako, ker je to zadnji premor pred začetkom sezone. Bomo pa v tem času naredili še nekaj dobrih kondicijskih treningov.

Je že gotovo, da boste nastopili na ledeniški premieri sezone konec oktobra v Söldnu?
Če ne bo kaj narobe, načeloma grem.

Se je bilo lažje lotiti priprav na novo sezono po nekaj odličnih uvrstitvah v lanski zimi, ki so vam dale potrditev, da ste na pravi poti?
Gotovo je dosti lažje. Zelo motivirana sem bila po lanski sezoni. Ko postaneš boljši smučar, še bolj čutiš svoje rezerve in mi je bilo na treningih precej lažje. Nekako kontroliram samo sebe. Prišla sem do stopnje, ko sem lahko sama svoj trener. Prišla sem do stopnje, ko ni več tako, da sem brez trenerja izgubljena.