Brez Tine Maze, ki trenira s svojo ekipo, je slovensko alpsko smučanje nebogljeno in na tekmah svetovnega pokala pobira drobtinice. Od 429 slovenskih točk jih je Tina Maze v letošnji sezoni osvojila 380 oziroma 88,5 odstotka. Moška reprezentanca se je iz severnoameriške turneje vrnila brez ene točke, rezultati so bili res slabi in v nekaterih primerih na ravni eksotov. Za nekaj pojasnil smo se obrnili na starosti slovenskega smučanja Janeza Šmitka in Iztoka Beleharja, za komentar Beleharjevih očitkov o neustrezni šoli smučanja pa smo prosili vodjo ZUTS-a Blaža Lešnika.

Slabe razmere za delo
Šmitek je bil kratek: "Nerad komentiram, ker Slovenci v primerjavi s preostalimi reprezentancami delajo v neprimerljivih pogojih." Na pripombo, da je pravzaprav že od nekdaj tako in da niti v časih Jureta Koširja, ko je bil Šmitek glavni trener, ni bilo dosti drugače, je odvrnil: "Pogoji sicer niti takrat niso bili takšni kot pri najboljših reprezentancah, a še vedno so bili precej boljši, kot so danes." Medtem ko Šmitek izpostavlja slabe finančne razmere, pa Iztok Belehar meni drugače. Izvirnega greha ne vidi v pomanjkanju denarja ("Očitno so kar veliko trenirali, saj so že zdaj porabili skoraj ves proračun."), ampak v neprimerni šoli smučanja, ki v Sloveniji po njegovem mnenju vlada že dvajset let.

Če učiteljica uči eno in pričakuje drugo ...
Belehar, nekdanji vodja demonstratorske vrste, je lani v seriji člankov za Polet (z naslovom Dramilo. Ker smo zasmučali v napačno smer) navedel štirideset razlogov, zakaj je slovenska šola alpskega smučanja zadnji dve desetletji neustrezna. Prvi razlog: "Ker ni dojela, da se z oblikovanimi smučmi smuča drugače kakor s sulicami." Za MMC je Belehar povedal: "V šoli smučanja se vse začenja in tam se kalijo vrhunski tekmovalci. Slovenci smo gibalno sposoben narod, toda žal je tako, kot da bi v prvem razredu učiteljica učila cirilico, misleč, da bodo znali otroci potem brati latinico."

Ko Tina ni več menjavala trenerjev, so prišli rezultati
Belehar je lani naredil obsežno analizo in jo oktobra lani predstavil vrhu slovenske smučarske stroke, vendar ugotavlja, da se ni nič premaknilo in da ga enostavno ne poslušajo. "Napačno smo izšolali kar nekaj generacij smučarjev in trenerjev. Vse gre v slepo ulico, strategije ni. Trenerji se prehitro menjavajo. Poglejte Tino Maze. Šele ko se je ustalila v svoji ekipi, so prišli rezultati. Ko bo Tina končala kariero, vprašanje, koga bo smučanje sploh še zanimalo. Podmladka, ki bi vlival upanje, ni. Potrebovali bi novega Vogrinca z ekipo, ki bi korenito spremenili vse, ne le tekmovalni pogon."

Špornov optimizem ni imel realnih temeljev
Toda v zdajšnji reprezentanci so tekmovalci, ki so se že dokazali, pa v zadnjem času ne dosegajo dobrih rezultatov. Na primer Andrej Šporn, ki nam je pred sezono zatrjeval, da je dobro treniral, optimizem pa je vlivala tudi menjava opremljevalca smuči. Janez Šmitek: "Šporn potrebuje noro število kilometrov. Brez te kilometrine ne more nič. V Severni Ameriki sta dva treninga odpadla in je bil 'mrzel'. Ogromno se mora smučati, ker ima izredno slabo koordinacijo." Kaj pa Miha Kürner, ki v članski konkurenci nima še nobenega vrhunskega rezultata. Belehar: "Slalom v Leviju je na oko dobro odpeljal, a je prepočasen. Je pa očitno zelo vztrajen, saj je že nekaj let samoplačnik."

"Če bi stroka zaspala, niti Tina ne bi znala smučati"
Je zadnjih 20 let slovenska šola smučanja res zaspala, smo vprašali vodjo Zveze učiteljev in trenerjev smučanja Blaža Lešnika. "Kdor meni, da je slovenska šola smučanja kadar koli zaspala, s tem samo potrjuje dejstvo, da ni v stiku z nami in našim delom. Kakovost strokovnega dela na področju smučanja ima svoje potrditve v mnogih vrhunskih rezultatih. Če bi zaspali, bi konec koncev 'narobe' naučili smučati tudi Tino Maze. In, kot pravijo vedno eni in isti 'kritiki na daleč', bi napačnih gibalnih vzorcev naučili tudi veliko Tininih predhodnikov, pa tudi potencialnih naslednikov, ki se danes še kalijo in v teh v težkih časih vendarle dosegajo dobre uvrstitve na najpomembnejših mednarodnih otroških tekmovanjih."

Vzrok za slabe rezultate ni v šoli smučanja
Lešnik je prepričan, da je slovenska šola smučanja kljub slabim tekmovalnim rezultatom v svetu še vedno med najbolj cenjenimi: "Je tudi ena redkih, katere praktične usmeritve so tudi znanstveno preverjene - upoštevajoč vse novosti, ki jih danes spremljamo pri najboljših na svetu. Vzrok za trenutno stanje torej še zdaleč ni in ne more biti v šoli smučanja! Problem seveda tudi ni v tem, da naši učitelji ne bi znali ustrezno učiti ali pa da naši trenerji ne bi vedeli in znali česa, kar vedo in znajo trenerji najboljših!"

Smo Slovenci še smučarski narod?
Po mnenju Blaža Lešnika je treba vzroke za stanje slovenske smučarije iskati tudi v vse težjem gospodarskem položaju, saj tekmuje bistveno manj otrok kot v zlatih včasih: "Zato že nekaj časa ne moremo več zagotoviti baze tekmovalcev, iz katere bi vsaj nekaj talentov ob dobrem treningu lahko konkuriralo najboljšim. Slovenci žal (tekmovalnega) smučanja danes niti slučajno ne dojemamo več tako, kot pred 30 leti. Znotraj nekdanje domovine je bilo smučanje naš simbol nacionalne identitete, število navijačev za naše smučanje pa je bilo mnogo večje. Danes pa?"