89. pokal Lauberhorn bo v petek postregel s tekmo v alpski kombinaciji, v soboto sledi najdaljši in najstarejši smuk na svetu in v nedeljo še slalom. Wengenska arena bo predvsem v soboto nabito polna, čeprav vstopnice niso poceni. Najcenejša stane 65 frankov (58 evrov), za ogled tekme na tribuni pa je treba plačati 95 frankov (85 evrov). Kulisa je v objemu štiritisočakov že tako imenitna, tokrat se obeta še zimska pravljica, saj je v Wengnu od 50 do 100 cm snega. Od Slovencev naj bi imel največ možnosti za visoko uvrstitev slalomist Štefan Hadalin, ki v Wengen prihaja s popotnico 10. mesta iz Adelbodna. Preizkusil se bo tudi v kombinaciji.

Wengenski slalom predstavlja poseben izziv
"Moje smučanje je na treningih na visoki ravni, predvsem hitrost smučanja, tako da je to nekakšen realen izid, ko smučam tako, kot znam, s štartno številko, ki jo trenutno imam," je v pogovoru za MMC povedal Hadalin, ki se že veseli naslednjega izziva: "V Wengnu je vedno lepo tekmovati, vsaj jaz se tu počutim dobro. Tudi tekmovanje tu ima dolgoletno tradicijo in zato svoj čar. Slalomska proga je zanimiva, razgibana in predstavlja svojevrsten izziv." Hadalin bo nastopil tudi na kombinacijskem slalomu, progo bo prvič spoznal v sredo na uvodnem treningu smuka: (današnji trening je zaradi snega odpadel): "Smuk je sicer lep, tudi sneg je dober, je pa izjemno dolg in fizično naporen."

Tri slovenske zmage, Kostelić preprečil četrto
Zelo bogata je slovenska bera uspehov, ko se dotaknemo zgodovine tega legendarnega tekmovanja, ki so ga prvič izpeljali leta 1930. Na jubilejnem 50. pokalu Lauberhorn je Bojan Križaj slavil prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu, leto pozneje pa ponovil uspeh, čeprav je imel le deseti čas prve proge. Rok Petrovič je bil na slalomski tekmi v Wengnu razred zase (zmaga za 1,20 sekunde) v sezoni 1985/86, ko je nanizal pet zmag. Leta 1995 je bil Jure Košir tretji, leta 2002 Mitja Kunc drugi, pri čemer mu je Ivica Kostelić le za stotinko speljal zmago. Na smukih je najvišje segel Andrej Jerman, ki je bil leta 2011 četrti.

Andrej Jerman: To je najlepši smuk
"To je zame najlepši smuk. Vasica je zelo slikovita, kulisa z gorami Eiger, Mönch in Jungfrau pa dih jemajoča. Vzdušje je tu vedno sijajno, sem res pridejo navijači zato, da bi uživali v tekmi. V Kitzbühelu je preveč 'pompa', ljudje se pridejo le pokazat in tekma je postranskega pomena. Seveda je Streif težji in nevarnejši, toda tudi Wengen ima svoj čar, saj je ekstremno dolg, pol minute daljši od preostalih smukov," nam je povedal Jerman, prvi Slovenec s smukaško zmago svetovnega pokala. Proga v Wengnu je dolga 4.455 metrov in je najdaljša v svetovnem pokalu. Leta 1997 jo je Kristian Ghedina presmučal v rekordnem času 2:24,23.

Smučišče za največje mojstre
Posebna doživetja v smučarju vzbudi že prihod v to slikovito vasico v bernskem pogorju. Slalomsko progo je lepo opisal pokojni Tomaž Cerkovnik: "Na cilju, recimo, rasteta drevesi, ki sta po pravilih preveč skupaj, a ju lastnik za nobeno ceno noče posekati. In tako sta drevesi postali nekakšna zanimivost Wengna (danes ju no več, op. a). Teren je izredno raznolik in to je za vsakega smučarja izredno zahtevno. Štart je na ravnini, ki se po kakšnih 15 vratcih prevesi v zelo hudo strmino. Tempo, način smučanja in ritem moraš venomer spreminjati tako, kot se spreminja smučišče, na katerem so vedno zmagovali le največji mojstri, ki popolnoma obvladajo tehniko."

Prvi spomin na Wengen je iz leta 1975
Med mojstri strmih in ledenih prog je bil nedvomno Tržičan Bojan Križaj. Prvič je v Wengnu nastopil 12. januarja 1975, ko je bil komajda polnoleten. "Tekmovalec s številko 65 Bojan Križaj ima izreden vmesni čas," je, kot piše v knjigi Bele arene, takrat vpil uradni napovedovalec: "Gledalci, ki so se že obrnili proti soncu, so spet živahno zaploskali, napovedovalec pa jih je še spodbujal, češ da je med vratci eden najmlajših tekmovalcev." Bojan je imel 16. čas prve proge, na drugi je napredoval na 12. mesto. Trener Tone Vogrinec vseeno še ni bil popolnoma zadovoljen. "V igri je bila točka za svetovni pokal. Popolnoma bom zadovoljen, ko bomo osvajali točke.

Stenmark slutil, da je Bojan močnejši
Ne samo točke (takrat so jih podeljevali le do 10. mesta), prišle so tudi zmage. Wengen je prav zato prelomnica slovenskega smučanja. 20. januarja 1980 so se Križaju sestavili vsi koščki v mozaiku. Na obeh progah je bil hitrejši od Ingemarja Stenmarka, na prvi za deset stotink, na drugi za sedem. "Gnala me je silovita želja po zmagi, da bi poračunal za vsa druga mesta in izgubljene priložnosti," je Križaj komentiral zmago nad slovitim tekmecem, ki ga je bilo takrat podobno težko premagati kot danes Hirscherja. Zanimivo je, da je Stenmark pred tekmo slutil, da ga bo takrat na vrhu zamenjal Križaj: "Občutek imam, da bo danes zmagal Bojan."

Dva poljuba legendarnega Delića
Mejnik slovenskega oziroma takrat jugoslovanskega športa so v živo spremljale številne legende športnega novinarstva. Tam je bil tudi hrvaški reporter Mladen Delić (1919-2005), ki je v mikrofon vzneseno vpil: "V življenju sem poljubil samo Đurđico Bjedov in Mira Cerarja, pridi, Bojan, k meni, da te poljubim." Na Delićevo nesrečo intervjuja z Bojanom pomotoma niso posneli, tako da je moral, po rafalu kletvic seveda, Delić vse skupaj ponoviti. A mu je uspelo tudi v drugo intervju posneti v tako evforičnem tonu in, da, tudi Bojana je poljubil še enkrat.

V divjem ritmu uprizoril sanjsko predstavo
Nepozabna je bila tudi Križajeva zmaga leto pozneje. Na prvi progi je bil precej zadržan in je bil z zaostankom 83 stotink le deseti. Bele arene: "Kazalo je že, da se bo tekma končala monotono, z zmago Stenmarka, potem pa je Marc Girardelli s sijajnim drugim tekom vrgel Šveda z vodilnega položaja. Gledalci so navdušeni pozdravljali uspeh mladega tekmovalca, na štartu pa je bil tedaj že Bojan. Pognal se je med vratca in bilo je na dlani, da je razpoložen kot še nikoli. V divjem ritmu je uprizoril sanjski tek, ki se je moral končati z zmago."

"Prekleti partizani"
"Po nastopu na prvi progi sem se že sprijaznil s tem, da si pač še nisem povsem opomogel od padca na smuku v Kitzbühelu. Ko pa je Giraredlli spodrinil Ingemarja in prevzel vodstvo, me je obšlo spoznanje, da se mi ponuja velika priložnost, hkrati pa neskončna želja, da jo izkoristim," je povedal Križaj, ki je bil na drugi progi kar za 52 stotink hitrejši od Girardellija. 17-letni Avstrijec, ki je nastopal za Luksemburg, je tako ostal brez prve zmage v karieri. Oče Helmut poraza ni znal prebaviti in je s cigareto v ustih preklinjal: "Verdammte Partisanen (prekleti partizani).

Nekaj statističnih zanimivosti:

• Smukaška proga v Wengnu je dolga 4.455 metrov in je najdaljša v svetovnem pokalu.
  Prva tekma za pokal Lauberhorn je bila leta 1930, avstrijski smukači so do danes zmagali 30-krat, švicarski 27-krat.
• Na slalomih je s štirimi zmagami najuspešnejši Ivica Kostelić. Hrvat je ob tem dvakrat zmagal še v kombinaciji. Bojan Križaj ima dve (slalomski) zmagi.
• Največ gledalcev je bilo leta 2012, ko si je smuk ogledalo 38 tisoč gledalcev. Zmagal je Beat Feuz, ki je zmagal tudi lani (Martin Čater je bil 11.). Na slalomu je lani zmagal Marcel Hirscher, kar je njegova edina zmaga v Wengnu.
• Povprečni naklon smukaške proge je 25,3 odstotka, maksimalni pa 87 odstotkov (na skoku Hundschopf).
• Leta 1975 je Franz Klammer smuk dobil s prednostjo 3,54 sekunde pred Italijanom Herbertom Plankom.
• Leta 1997 je Kristian Ghedina progo presmučal v času 2:24,23, kar je še vedno rekord.
• Leta 2013 je Francoz Johan Clarey na delu proge, imenovanem Haneggschuss, drvel s hitrostjo 161,9 km/h, kar je do zdaj najvišja hitrost na smukih svetovnega pokala.
• Hermann Maier je priznal, da si je moral tri dni ogledovati progo, da je spoznal vse ključne dele.