Prenovljena Bloudkova velikanka je minuli konec tedna uspešno prestala tekme na najvišji ravni, kar je dobra promocija pred junijsko odločitvijo o tem, kje bo nordijsko svetovno prvenstvo 2019. Seveda potrebuje Planica tudi tekaški center, ki naj bi ga začeli graditi čez en mesec. Letalnica, ki zaradi prenove letos ni mogla gostiti finala, naj bi bila po idealnem scenariju prenovljena do konca septembra, seveda pa je vse odvisno od podizvajalcev. "Če pride nekdo s pravimi napravami in pravimi ljudmi, je lahko zgrajena tudi prej. Izkušnje so različne. Imeli smo dobre gradbince, ki so se držali rokov, in takšne, ki so prišli z lopato 'štiharco' in ugotovili, da tako ne gre," je povedal Jelko Gros, direktor zavoda Planica.

Čas, da se rekord vrne v Planico
Spomnimo, da bo dela propadlega podjetja Tehnik lahko končal podizvajalec, tako da ni treba pripraviti novega razpisa. Gros priznava, da je za zdaj prenova letalnice dokončana šele 20-odstotno. Konstruktorja prenovljene letalnice sta Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan, ki sta sodelovala pri gradnji trenutno največje letalnice na svetu v Vikersundu. Naredila sta tudi projekt za prenovo Kulma. Naslednje leto, ko bo finale svetovnega pokala spet na planiški velikanki (če se seveda ne bo kaj zalomilo), bi si lahko svetovni rekord spet lastila Planica. "Doskočišče smo dvignili za dva metra, nazaj smo šli za 12,5 metra, tako da bo mogoče leteti 250 metrov," je povedal Janez Gorišek.

Če bi bil v zraku Kranjec in ne Ahonen ...
"Norvežani so sicer blizu te daljave, svetovni rekord iz Vikersunda je 246,5 metra. A leta 2012, ko je to uspelo Johanu Remnu Evensenu, so vladali izjemni pogoji, vse se je poklopilo in veljala so še stara pravila, ki se zdaj vračajo. Drugače fantje previsoko letijo in je preveč pritiska pri doskoku. Zdaj se (z novimi dresi) spet vračata vzgon in upor, da se vse skupaj malo uravnoteži. Povečal se bo vzgon in zmanjšal upor, da bo spet mogoče leteti daleč," je prepričan Janez Gorišek. Tudi Sebastjan Gorišek meni, da v Planici lahko že naslednje leto pričakujemo nov rekord, in dodaja: "Če bi bil leta 2005 v Planici namesto Janneja Ahonena, ki je padel pri 240 metrih, v zraku Robert Kranjec, bi imeli že takrat Slovenci nov svetovni rekord."

Avstrijci raje v Planico kot v Bischofshofen
Odveč je poudarjati, kako dobrodošlo je, da so slovenski skakalci dobili takšen skakalni center. Zavidajo nam ga tudi Avstrijci. Jelko Gros: "Ugotavljajo, da se iz Salzburga bolj splača pripeljati v Planico na trening, saj je tudi dober objekt z odlično smučino, kot da bi šli v Bischofshofen ali Innsbruck. Vedno bolj se tudi zavedajo, da bodo rezultati slabši, če ne bodo spremenili odnosa do vodenja svojih centrov." Gros je še povedal, da so imeli decembra v Planici 1400 vadbenih enot treningov. Ena vadbena enota (ki stane 9 evrov + DDV) pomeni en trening enega skakalca, torej pet ali šest skokov. Za pokrivanje stroškov centra to ni dovolj, zato imajo vodilni v zavodu Planica načrt, kako zaslužiti več.

Pester program za turiste
"Vsak, ki pride na obisk Planice, bi moral tu pustiti pet evrov. Pripravljamo različne programe. Ena ideja je vetrovnik, druga tek v tunelu, spust z jeklenico in otroško adrenalinsko igrišče. Organizirali bomo tudi vodene izlete na vrh letalnice," je načrte razkril Jelko Gros, ki se zaveda, da je treba obiskovalcem, ki prihajajo med letom, pripraviti različne dogodke. Že naslednje leto naj bi se Planica po vzoru Innsbrucka tržila na ta način, s čimer bi se končali časi, ko je bil turist prepuščen samemu sebi. "Ne bo več tega, da so prišli Čehi, si ogledali letalnico, dali iz avta mizo in hrano za družinsko kosilo."